Tag Archives: trajnost

Trajnostni razvoj: nedokončan posel

23 Nov

So stvari, ki jih začnemo in nikoli ne zaključimo. V sodobni družbi, ki je obsedena z nenehnim produciranjem vedno novih stvari, je ta trend ekstremen: vse preveč je stvari, ki jih začnemo in nikoli ne zaključimo. Zapravljanje časa, energije, materialnih sredstev, in kar je najpomembnejše, čustvenih in socialnih virov, dosega zaskrbljujoče razsežnosti. Vse preveč ljudi konča izčrpanih, razočaranih, brez zaupanja v ljudi in brez želje, da bi se še kdaj česa lotili skupaj z drugimi.

Uspešno zagnati skupnost ali projektno skupino je zahtevno zavoljo številnih praktičnih razlogov. Mnoge pobude propadejo v nekaj letih, ker se ne znajo spopadati s temi preskušnjami. Učinkoviti skupinski procesi so osnova, ki skupinam omogoča, da se vsemi tekočimi vprašanji in odločitvami ukvarjajo sproti, takoj, ko se pojavijo. Inkubatorski program, ki smo ga začeli razvijati, odgovarja na mnoga vprašanja z inovativnim pristopom, z opiranjem na izkušnje uveljavljenih skupnosti in projektov iz vse Evrope. Gradnja skupnosti je neprecenljiva veščina, ki jo je treba gojiti v kontekstu sodobne družbe.

SCIPP_Torri_Alf04th

Priročnik za družbeno žival

Skozi vso zgodovino so bili ljudje odvisni od skupnosti za preživetje. Skupnosti so sestavljale družine, plemena, vasi, mesta in mestne državice. Zadnja stoletja so vodila do trenutne globalizacije, v kateri je prevladal skrajni individualizem na eni strani in skrajna komercialna in politična konglomeracija na drugi strani. Vse manj je socialnih struktur med tema dvema skrajnostma; ljudje so zamenjali veščine, potrebne za skupnostno bivanje in delo, za veščine, potrebne za preživetje v potrošniški kulturi.

Skupnosti še vedno obstajajo, niso izginile, toda postale so disfunkcionalne, plahe, samoodtujene. Vse več ljudi spoznava, da je v pojavu skupnosti nekaj, kar je zakoreninjeno v najgloblji naravi človeka. Zavedajo se, da je skupnost preprosto danost. Vse, kar nam preostane, je dvoje: lažna, disfunkcionalna skupnost, ali pristna, celovita skupnost. Continue reading

Advertisements

Trajnost je preprosto skrb

11 Oct

K trajnosti lahko pristopimo na dva načina:

1. stvari naredimo takšne, da trajajo čim dlje
2. skrbimo za stvari, kakršne so, da trajajo čim dlje

Naše stopnice v Naravicah, na primer, nikjer niso narejene povsem trdno. Domači smo se naučili po njih hoditi tako, da jih ne razmajamo. Ko se to le zgodi, je popravilo preprosto in hitro. Takšne stopnice terjajo skrb in vzdrževanje, da trajajo.

022_OdklopStopnice2

Druga možnost bi bila, da bi si vzel veliko časa in energije, prinesel večje, lepše kamne, celo uporabil cement, in bi stopnice trajale zelo dolgo, ne glede na to, ali bi jih vzdrževal ali ne, ne glede na to, kako bi hodil po njih. Zavedanje in pozornost pri tem nista potrebna. V primeru velike obremenitve, ob kateri bi se stopnice poškodovale, bi bilo potrebno veliko energije in truda, da bi jih popravil.

V primeru št. 1:

  • mi ni treba negovati odnosa do stopnic, saj me prenašajo, ne glede na moje ravnanje z njimi
  • stopnice prilagajam svojemu koraku
  • stopnice ustvarim – ko se uničijo, jih razdrem in še enkrat ustvarim na novo
  • za to potrebujem občasno veliko količino (ustvarjalne) energije
  • trajnost lahko gradim nišno, ni mi treba upoštevati širše okolice

V primeru št. 2:

  • moram do stopnic negovati skrben odnos
  • svoj korak prilagajam stopnicam
  • stopnice vzdržujem, redno poskrbim za majhna popravila 
  • za to potrebujem stanovitno vlaganje majhnih količin (pozorne) energije
  • trajnost moram graditi celostno, integrirano v naravno trajnost širšega okolja

Današnja družba se loteva trajnostnega razvoja pretežno po paradigmi št. 1: naredimo nov, bolj trajnostni avto, naredimo novo, bolj trajnostno hišo, novo elektrarno in vse ostalo, od filtrov za cigarete do kmetijske politike. Naj novo izpodrine staro!

Meni bolj diši trajnost, pri kateri skrbno ravnam s stvarmi, ki jih imam, in jih porabim do konca. No, o tem sem nedavno že pisal.

Zdi se mi, da prva trajnost, da bi bila resnično trajnostna, nujno potrebuje še sposobnost skrbnega odnosa. Le tako lahko naredi stvari z optimalnim razmerjem med energijo, vloženo v ustvarjanje predmetov, in energijo, vloženo v vzgajanje ljudi, da s temi predmeti zares skrbno ravnajo.

Prva paradigma se lažje prodaja, ker je skladnejša z obstoječo ekonomijo, v kateri stvari ne smejo trajati prav dolgo, ker potem potrošniki ne bi kupovali novih. Zato so danes tudi dolgotrajne stvari narejene le na prvi pogled robustno, vgrajen imajo rok trajanja.

Menim, da je druga paradigma, ki zajema zavestno skrb do vsega in odmik od potrošništva, ključna za trajnostni razvoj.  Ko to pišem, ugotavljam, da je pravzaprav pred tremi, štirimi deseletji tovrstne trajnosti bilo na pretek, le da ji nismo tako rekli. Rekli smo ji gospodarnost, preudarnost — in preudarnost je takrat še bila krepost.

Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja 2013

15 Jan

PREDSTAVITEV PREDAVANJA (za tiste, ki bi ga želeli organizirati v svojem kraju)

SEZNAM TERMINOV (vsi vpisani prazni datumi so prosti)

kazalo in predgovor h knjigi

NAROČILNICA ZA KNJIGO (20% ugodneje)

Na predavanju bodo ob pestrih fotografijah in dinamičnih vprašanjih predstavljene  rešitve za dvig kakovosti življenja, stabilizacijo klimatskih in gospodarskih nihanj, ozaveščenost lokalnih skupnosti in prevzemanje individualne odgovornosti, višanje ravni samooskrbe in samouprave, predvsem pa za preseganje butalskega ponavljanja škodljivih vedenjskih vzorcev, kakršnemu smo priča v vseh sferah družbenega življenja.

Continue reading