Tag Archives: nara petrovič

Nara na turneji 2017

9 Feb

slovenija_nzu_naslovnica_miniMoja nova knjiga je tik pred izidom! Njen naslov je Slovenija: navodila za uporabo; vodič do osebne in skupne suverenosti. Če obstaja kakšna knjiga, ki potrebuje za svoje življenje resnično aktivnega bralca, je to prav ta knjiga.

Zasnoval sem jo tako, da je tesno povezana s srečanji, delavnicami in predavanji, preko katerih bodo ideje iz knjige zaživele po Sloveniji. Na dinamičnih, interaktivnih, zabavnih in provokativnih dogodkih bom udeležence vabil k tehtnemu razmisleku, k pogovoru v parih in manjših skupinah o temah, ki zadevajo vse nas.

Do zdaj potrjeni termini predavanj so:
Žiri (OŠ), 28. 3. 2017, ob 18.00 (prispevek 5€)
Grosuplje (Žarek), 29. 3. 2017, ob 19.00
Novo mesto (knjižnica), 4. 4. 2017, ob 18.00

Kranj (knjižnica), 5. 4. 2017 ob 19.00
Bloke (Večgeneracijski center Bloke), 10. 4. 2017, ob 17.00
Loška dolina (Medgeneracijski center Gaber), 10. 4. 2017 ob 19.00
Celje (društvo Za dušo, ul. XIV. divizije 14, 3. nad.), 11. 4. 2017, ob 17.30
Ravne na Koroškem (bukvarna Ajta), 12. 4. 2017 ob 18.00
Maribor (MKC), 13. 4. 2017, ob 19.00
Lendava, 18. 4. 2017, ob 18.00
Medvode (knjižnica), 19. 4. 2017, ob 19.30
Krško (Mladinski center), 10. 5. 2017, ob 19.00
Logatec (knjižnica), 11. 5. 2017, ob 19.00
Novo mesto (na Paradi učenja), 17. 5. 2017, ob 13.00 (tema: Čez trajnost do regeneracije)
Velenje (knjižnica), 17. 5. 2017, ob 19.19
Ptuj (CID), 18. 5. 2017, ob 19.00
Radovljica (Ljudska univerza), 20. 5. 2017, ob 17.00
Idrija (knjižnica), 6. 9. 2017
Ljubljana (Konzorcij), 3. 10. 2017, ob 18.00

Če bi me radi povabili v svoj kraj, mi pišite ali me pokličite:
041 286 444
narapetrovic@gmail.com
Continue reading

Uresničite vse svoje sanje!

23 Mar

Ko ljudje slišijo, da obstaja način, kako prav zares uresničiti VSE svoje sanje, so jih brž sama ušesa. No, ne zares, prej jih je sam jezik, s katerega se usujejo vprašanja kot plaz … Ko sem prvič slišal za Zmajevo sanjanje, sem tudi sam reagiral točno tako. Kot da to ni bilo dovolj, sem se na vsak odgovor odzval z: “Ja, ampak …”

MexicoDragon

John Croft, osrednji učitelj te “metode”, je bil bister – odgovorjal je zares vešče in mi vse bolj dajal misliti. Preplet domorodske modrosti aboridžinov in izbranih spoznanj iz sodobne znanosti je deloval teoretsko trdno in hkrati praktično. Vodil me je od kaljenja sanj do smiselnega načrta ter naprej do učinkovite izvedbe in nazadnje do radostnega proslavljanja. Šokiralo me je, ko sem ugotovil, kako hitro ponotranjam neke tuje “sanje”, ki nimajo popolnoma nič z mano – vleče me istovetenje z družbenimi ideali in se potihem obsojam, ker jih ne dosegam. Plavanje v morju neizpolnjenih (ali celo neizpolnljivih) idealov je odličen recept za depresijo!

A je sploh lahko drugače? Saj tako živijo malone vsi okrog mene! Glave polne misli, ki se navadno začnejo z: “Kako lepo bi bilo, če …” in potem dolga vrsta “sanj”: … če bi imel boljši avto, službo, boljšega partnerja, ženo, če bi zadel na lotu, ozdravel, če bi se preselil, shujšal …” Od tu naprej pa običajno sledi: …

ali pa: ???

Continue reading

I never eat the same dish twice

16 Jun

If you live in the city, you might think you can get supreme gustatory delights only in the best restaurants. How can anybody — not to mention a “bushman” — compete with the well equipped kitchens? Well, he can!! I’ve been sharing my culinary experiments in Slovenian, now the time has come to write something in English. Don’t expect a recipe, all I can offer is an adventure.

Continue reading

Privatizacija mej ali meje privatizacije?

14 Mar

Besedi ekonomija in ekologija sta bližnji sestri, pa poglejte, kaj smo iz njiju naredili v zadnjih desetletjih. Prvo smo specializirali za zlorabo okolja, drugo za zaščito.

Ekologija je precej mlada, leta 1873 jo je skoval nemški zoolog Ernst Haeckel, morda tudi za to toliko zaostaja za svojo starejšo sestro, ki naj bi že od nekdaj bila – no, vsaj po definiciji – “skrbnica našega doma”, a je očitno pozabila na svoj izvorni namen.

IMG_1284

Pravično in trajnostno urejeno družbo lahko imamo le ob zdravi ekonomiji in ekologiji. Dokler ekonomija dobesedno zasužnjuje ekologijo in jo izkorišča za svoje bolne namene, lahko pozabimo na zdravo družbo … pa tudi na zdrave posameznike, tako bogate kot revne.

Kaj je bilo prej, povpraševanje ali ponudba?

Ali je prav, da gospodarstvo izhaja iz povpraševanja in ne iz razpoložljivosti virov?

Če imam na voljo pet jabolk, ne morem “gospodariti” z dvajsetimi samo zato, ker hoče jabolko dvajset ljudi. Zdravo gospodarjenje pomeni solidarnost: vsak da jabolko na štiri dele in si jih razdelimo. Bolno gospodarjenje pomeni, da “manjkajočih” petnajst jabolk izposlujem, ukradem, izcedim iz narave – ni pomembno kako pridem do njih, samo da jih dobim!

Danes je tako: če je povpraševanje, bodo podjetja naravne vire izcedila celo iz kamna – kot zadnje čase delajo z nafto preko frackinga. Ni si težko predstavljati, kaj se bo zgodilo, ko bo razvajeni otrok ostal brez, ko se bo igrača pokvarila ali ko se še kamna ne bo dalo več molzti. Tu ni mej, ne sme jih biti!

Problemov danes ne rešujemo, samo povečujemo distrakcijo, množimo motilce pozornosti.

Continue reading

Teachings of the man who helped himself

20 Feb

A wild man in the wilderness, nothing special, that’s something we can imagine. But how to live in the wilderness as an urban, civilized person? How to find a balance between harmony with nature and being connected with the society as it is — without fear, cynicism, grief, anger? How to maintain dignity inside being different? How to live with less without renunciation? What do we really need and what are merely bad habits and whims? 

[This article was published in Slovenian in September 2013 in “Pomagaj si sam” special edition of Jana magazine…]

When people come to visit me they admire the nature, the modesty, the aesthetics. They are attracted by the fact the wilderness is only partially tamed, not completely subdued. On the other hand they admit it would be hard for them to survive without the commodities of the modern society. Even though they are suffocated by the city they can’t even imagine the simple lifestyle as something plausible.

Then they start asking questions: What about water? Electricity? Job? Where do you get the money? Where is the toilet? What is your occupation? What do you eat? How do you find the time to do everything you do? … How do you actually survive? They use plural in the end realizing there is more of us here.

This is a personal story about a man, who helped himself and sorted out his life in such a way that he radically decreased his dependence on unnecessary necessities of the modern society without stopping his engagement in that same society. Does he have anything valuable to share with his readers? Let’s check it out …

Slide4

Continue reading

Hvaležnost naravi za nevednost množic

17 Feb

Ko bi vsi vedeli, da je tole …

PorPesa1

užitno, si ne bi tako zlahka nabral večerje. Svet bi bil puščava.

Sem napisal užitno? Bah, nisem se dobro izrazil, moral bi zapisati božansko.

Hvaležen sem naravi za revščino duha množic, ob kateri lahko živim v izobilju snovnosti življenja, ki smo ga zapostavili. Življenje je danes predvsem virtualno, informacijsko; tudi sami smo le informacija, prav malo je v nas konkretne oprijemljivost in okušanja česa takega …

PorPesa3

A sploh znamo zares okusiti obed, ne da bi ga pred tem iz puste samote virtualno delili z virtualnimi “prijatelji” na “socialnih” omrežjih?

Pišem o sebi, ne o vas. Pusti puščavnik nagovarja puste meščane, ker ne jaz ne vi ne znamo zares živeti.

Nič bolj ubog nisem kot vi! Včasih se mi posreči ujeti v besede in okuse kak utrinek čarovnije življenja, ker sem to vadil že veliko (morda preveč!) let, to je vse.

PorPesa2

Težko se mi je zadržati in nehati tipkati ter se prepustiti zgolj božanskim okusom, ker sem odvisnik. A odvisnik, ki se zaveda, ni več samo odvisnik. Ustavi se in reče “ne!”. Zapre oči, napolni usta in počasi, počasi žveči z nasmehom na ustnicah …

Nauki človeka, ki si je pomagal sam

16 Feb

Divjak v divjini, nič takega, to si znamo predstavljati. Kako pa v divjini zaživeti kot urbani, civilizirani človek? Kako najti mero med uglašenostjo z naravo in povezanostjo z družbo, kakršna pač je – brez strahu, cinizma, ogorčenja, jeze? Kako v drugačnosti ohranjati dostojanstveno držo? Kako brez odpovedovanja živeti z manj? Kaj zares potrebujemo, kaj pa so le razvade in kaprice?

[To je bilo objavljeno v jesenski številki revije Pomagaj si sam … v zimski, ki je pravkar v trafikah, lahko berete prispevek o kuhanju in najboljših možnih receptih. 🙂 ]

Ko ljudje pridejo k meni na obisk, občudujejo naravnost, skromnost, surovo estetiko. Privlači jih dejstvo, da je divjina le rahlo ukročena, ne povsem pokorjena. Po drugi strani priznavajo, da bi težko preživeli brez udobij sodobne družbe. Čeprav jih mesto duši, jim je preprosto življenje v naravi nepredstavljivo.

Potem začnejo postavljati plaz vprašanj: Kaj pa voda? Elektrika? Služba? Od kod denar? Kje je WC? Kaj sem po poklicu? Kaj jem? Od kod mi čas za vse, kar počnem? … Kako sploh preživimo? sprašujejo nazadnje, ko vidijo, da nas je tu več.

Ali obstaja boljši članek za Pomagaj si sam kot osebna zgodba človeka, ki si je pomagal sam in si uredil življenje, tako da je močno zmanjšal odvisnost od nepotrebnih »potrebščin« sodobne družbe, ne da bi prekinil udeleženost v tej družbi? Ali lahko podeli z bralci kaj uporabnega? Pa poglejmo …

Slide4

Continue reading