Tag Archives: inflacija besed

Basen o razpočenem žabcu Janezu

26 Aug

Žabec Janez je nekega dne prišel z velikega jezera na obisk k žabcu Jaki, ki je živel v prav majhni mlaki. Žabec Janez se je bahal, da živi v velikem jezeru in da se celo seli na ocean, a žabec Jaka si tega ni mogel niti predstavljati. Spraševal in spraševal je, kako veliko je to jezero, kako velik je ocean. Žabec Janez je napihnil trebuh, kolikor je lahko, da bi pokazal, a Jaki še vedno ni bilo jasno. Janez se je napihoval še in še in še … ter se nazadnje razpočil.

sharerobotic

Ob tej zgodbi ne želim načeti moraliziranja o nadutosti. Bolj me zanimajo vsi možni primeri, ko se kakšna (nerodna) inflacija besed konča v nesporazumih in nerazumljenosti ali celo globokih obtožbah in sporih ter nazadnje v razblinjenih sanjah za vse vpletene. Zanima me tudi, kakšne so dolgoročne posledice zanikanih visokoletečih obljub, prelomljenih svetih zavez in vzvišene samopravičnosti. Naj gre za zakonsko zvezo, podjetniško partnerstvo, politično zavezništvo ali kak drug odnos, v glavni vlogi postavljam žabca Janeza in žabca Jako, vi pa sami presodite, ali vas njuna zgodba nagovori ali ne.

V Sloveniji (pa tudi marsikje drugje v relativno majhnih kulturnih okoljih) je pač tako, da moramo znati govoriti tudi druge jezike in ne le svojega, da bi nas razumelo dovolj ljudi. Pogosteje kot drugi moramo dvigniti glas, da sploh pritegnemo pozornost. Malone obsojeni smo na napihovanje, da bi bili slišani. A biti slišan še ne pomeni biti uslišan in razumljen, viden in sprejet. S tem praktično pristanemo na pol poti do cilja in navadno se s tem tudi zadovoljimo, saj je vrabec v roki boljši kot golob na strehi, kajne? Ne vem, ali je to dobro ali ne, a zdi se mi, da pri nas preprosto tako je.

Žabec Janez, da bi dosegel svoje cilje, začne komunicirati s svetom polnih ust samohvale (in z jato golobov v propagandnem sporočilu — vrabci so seveda cenzorirani). Videti je, da o njegovih dobrih namerah preprosto ne more biti dvoma. Kdor ga pozna, sicer ve, da ima predvsem izjemen oddelek za propagando (in za skrivanje neprijetnih informacij – čivkanja teh prekletih vrabcev!), kdor ga ne pozna, zlahka zaupa njegovi sladkobesednosti (in mu nasede). Žabec Janez zaničuje druge, če se ne strinjajo z njim. Zahteva strinjanje, če ne … »/#&$;>*! Pred močnimi klečeplazi, da bi ga podprli in da bi pokazal, da ceni njihovo podporo, ali pa je ravno prav korekten, da dobi podporo, ki jo potrebuje. Ko dobi, kar je hotel, se zanje ne zmeni več, zlasti, če mu obrnejo hrbet. Ne sprašuje se, ali je to upravičeno ali ne in ne odgovarja več za to, kar jim je obljubljal. Če se mu drznejo postaviti po robu, jim postreže peklensko zmedo, polno groženj in pritiskov. Continue reading

Advertisements