Tag Archives: fekologija

Detektor sranja – to rabimo!

20 Mar

»Vsi smo pizde,« je pred mnogimi leti rekel kolega, ko smo se pogovarjali o stanju (sranju) v državi.

»Točno to je glavni problem. Res. Vsi smo pizde,« je še poudaril.

In je pojasnil, kako je njegov prijatelj gradbinec zidal za inšpektorico in mu je ta na koncu del rekla: »Bova poravnala kar brez računa, prosim.«

Gradbinec se je, jasno, odzval z: »Oprostite, menda ne mislite resno? Vi ste vendar inšpektorica! Mar pričakujete, da me boste zašili tako na prvo žogo?«

Inšpektorica je odvrnila: »Nič ne skrbite. Mislim resno in ne boste imeli posledic. To ostaja med nama. Rada bi tole poravnala brez računa.«

Gradbinec si je mislil: »Ha! Zdaj imam aduta v rokavu, če me bo kdo ujel, ko bom vnovič prejemal plačilo na roko. Celo inšpektorica se izogiba davkom. Ma, saj me ne bojo dobili, ko pa še inšpektorica takole …«

Gradbinec ni niti pomislil, da bi prijavil inšpektorico za njena dejanja. Kako tudi bi? S tem bi izpostavil samega sebe. Inšpektorica po tem dejanju resda ne more prijaviti gradbinca, ampak tudi gradbinec ne more prijaviti nje.

Če nečesa nihče ne ve, se ni zgodilo …

121

Nauki …

Prvi nauk zgodbe je: ker nihče ni zakonsko povsem čist, si nihče ne upa nikogar tožiti za prekrške, saj utegne požeti povratni ukrep.

Drugo: skrivaštvo je optimalna strategija!

Tretje: sedanja družbena ureditev nam preprosto mora vsem dajati nekaj manevrskega prostora, kjer lahko »hvatamo krivine« – kadar lahko oz. kadar se nam zdi to dovolj varno. (Nekateri se brez tega niti ne bi prebili skozi mesec, v mnogih primerih pa se s tem bogati še bolj bogatijo.)

Četrto: družba nima pravnih orodij, kako integrirati »sivo cono« v pravni red. O tem molčimo, čeprav vemo, da se dogaja.

Peto: pravni red je tog in formalističen. Uradna oseba v resnici sploh nima moči, vsa moč je v »aritmetiki« črke zakona. Kdor dobro pozna to aritmetiko, lahko znotraj nje na veliko mešetari.

Continue reading

Paralelne fekalije

2 Jan

Pred vami je eno fajn fekološko poglavje iz knjige Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja … Uživajte ob branju!

Povej mi, kakšen odnos imaš do lastnih iztrebkov, in povedal ti bom, v kako zdravi družbi živiš.

Ljudje protestirajo. Zahtevajo poštenost, pravičnost, nedvoličnost – v gospodarstvu, politiki, energetiki, javni upravi. Toda zahtevati spremembe brez lastne pripravljenosti nekaj aktivno spremeniti je licemersko in celo shizofreno. Ko odprem časopis, kateri koli časopis, brž opazim, da pravzaprav dobro vemo, kaj je narobe, pa vendar še naprej počnemo prav to. Kako drugače bi to poimenovali kot kolektivna shizofrenija? Skupni imenovalec shizofrenije je vsesplošno razširjena analnost.

Image

Prav analnost je cement, ki drži skupaj opeke potrošniškega kapitalizma, razširjena je v vseh slojih prebivalstva. Povsod je zaznati razcep med tem, kar vemo, in tem, kar dejansko počnemo, samoustvarjena globalna iluzija se nam zdi stvarnejša kot vsi elektronski paralelni svetovi. Posebej pereča sta fiksacija na rast in obilje ter nevrotičen strah pred krizo in recesijo.

Nič slabega ni, če se mlada družbena ureditev vsake tri mesece primerja sama s seboj in išče potrditev lastnega razvoja v stalni rasti. Narobe je, če se sili k rasti tudi po tem, ko je že materialno dorasla. Takrat prostora za zdravo rast zmanjka, lahko se le še debeli. Zrelost pokaže tako, da začne rasti značajsko, etično, duhovno in da se nauči sprejeti tudi lastno pešanje, minljivost in konec. Mnogi otroci na podboju označujejo, koliko zrastejo vsak mesec. Ko odrastejo, s tem početjem nehajo. Merjenje telesne rasti zamenjajo z merjenjem intelektualnih, duševnih, dušnih razsežnosti, ali premožnosti, vpliva, dosežkov. Če se fizična rast nadaljuje v širino, tega ne obešajo na veliki zvon.

Continue reading