Tag Archives: etika

Umetna inteligenca: drugi Jezus

28 Apr

Kdo so naši idoli etike? Navadno so to osebnosti izredno visoke osebne integritete. A integriteta ne pomeni nujno popolne brezhibnosti ali brezkompromisnosti. Pritegne nas njihova modrost, s katero presodijo vsako situacijo edinstveno — povsem izven običajnega konteksta, v katerega smo ujeti ostali s svojim odločanjem na podlagi svojih izkušenj. Kot pravi Anthony De Mello: “Modri postanemo, če nismo pod vplivom izkušenj.”

Pred kratkim so se kristjani spominjali Jezusa, njegovega križanja in vstajenja. S tem so pričali o moči zgodbe — posebej davne, težko preverljive zgodbe, najsi o še tako impresivnem človeku, ki je znal razsojati izven konteksta takratnih izkušenj. Od vsega skupaj so na koledarju ostala praznovanja pompoznosti, ne svetosti. Kristjani praznujejo pompozno (deviško) rojstvo in še bolj pompozno (prelisičeno) smrt. Kje na koledarju je datum, ko Jezus nažene trgovce, ki so iz templja naredili kraj trgovanja in ne češčenja? To bi bil en lep praznik: praznik jeznega Jezusa!

photo

A tega praznika ne bo, saj ljudje ne maramo, če se nekdo jezi na nas. Le kaj bi naredil jezni Jezus, ko bi videl poplavo nakupovalnih središč, svetišč sodobnosti, in religijo trgovanja, ki je božje stvarstvo degradirala na nivo gole surovine, s katero lahko počne, kar se ji zahoče? In cerkev, ki v Jezusovem imenu vzdržuje svojo slavo na pompu, ne pa na brezkompromisni zavezi služenju božanskosti?

Brezkompromisna etika ni priljubljena, priljubljen je pomp — religije vzdržujejo maso privržencev prav na tem. Marketing je uspešen iz istega razloga. Nič čudnega, da imajo največje naklade sveti spisi, reklame in rumeni tisk: kar je pompozno, bleščeče in težko preverljivo, še najbolj pritegne pozornost ljudi.

Toda jaz pravkar berem Waldena, knjigo Henryja Davida Thoreauja iz sredine 19. stoletja. Slovenska naklada 700 izvodov ni pokazatelj, da bi bralci ravno hlastali po njej. Ni ne pompozna ne težko preverljiva, skratka, ni ne rumeni tisk ne verski spis.

Continue reading

Privatizacija mej ali meje privatizacije?

14 Mar

Besedi ekonomija in ekologija sta bližnji sestri, pa poglejte, kaj smo iz njiju naredili v zadnjih desetletjih. Prvo smo specializirali za zlorabo okolja, drugo za zaščito.

Ekologija je precej mlada, leta 1873 jo je skoval nemški zoolog Ernst Haeckel, morda tudi za to toliko zaostaja za svojo starejšo sestro, ki naj bi že od nekdaj bila – no, vsaj po definiciji – “skrbnica našega doma”, a je očitno pozabila na svoj izvorni namen.

IMG_1284

Pravično in trajnostno urejeno družbo lahko imamo le ob zdravi ekonomiji in ekologiji. Dokler ekonomija dobesedno zasužnjuje ekologijo in jo izkorišča za svoje bolne namene, lahko pozabimo na zdravo družbo … pa tudi na zdrave posameznike, tako bogate kot revne.

Kaj je bilo prej, povpraševanje ali ponudba?

Ali je prav, da gospodarstvo izhaja iz povpraševanja in ne iz razpoložljivosti virov?

Če imam na voljo pet jabolk, ne morem “gospodariti” z dvajsetimi samo zato, ker hoče jabolko dvajset ljudi. Zdravo gospodarjenje pomeni solidarnost: vsak da jabolko na štiri dele in si jih razdelimo. Bolno gospodarjenje pomeni, da “manjkajočih” petnajst jabolk izposlujem, ukradem, izcedim iz narave – ni pomembno kako pridem do njih, samo da jih dobim!

Danes je tako: če je povpraševanje, bodo podjetja naravne vire izcedila celo iz kamna – kot zadnje čase delajo z nafto preko frackinga. Ni si težko predstavljati, kaj se bo zgodilo, ko bo razvajeni otrok ostal brez, ko se bo igrača pokvarila ali ko se še kamna ne bo dalo več molzti. Tu ni mej, ne sme jih biti!

Problemov danes ne rešujemo, samo povečujemo distrakcijo, množimo motilce pozornosti.

Continue reading