Tag Archives: ekonomija

Stebri naravne družbe ali resnična politika

16 Jun

Kaj je politika? Politika je urejanje skupnega življenja.

Nemogoče se je izključiti iz političnega življenja. Živimo med ljudmi in se jim moramo prilagajati, oni pa nam – že to je politika.

Vedno se izborimo za temeljni življenjski prostor in zadovoljitev potreb zase in svoje najbližje. Večina ljudi ta prostor in potrebe dojema zelo ozko, danes še posebej individualistično, bolj kot kadar koli prej.

Ob vsem silnem izobraževanju otrok ne naučimo temeljnih veščin komunikacije in soodločanja.

Nikoli v zgodovini nismo ljudje segli prav daleč izven tega okvira. Nikoli nismo pokazali politične zrelosti in se lotili aktivnega urejanja okolja kot celote.

Če želimo govoriti o zdravem političnem okolju, ne moremo mimo temeljnih pojmov: naravne osebe in suverenega posameznika, temeljnih gradnikov zdrave družbe.

Če posameznik ni svoboden in suveren, tudi družba ne more biti svobodna in suverena.

Urejanje skupnega življenja lahko poteka na dva načina:

1. naravne osebe se povezujejo v naravnem okolju po naravnih zakonitostih

2. umetne osebe se povezujejo v umetnem okolju pod okriljem vrhovne umetne osebe

Naravne osebe se vedno povezujejo. Toda ne povezujejo se le zato, da bi skupaj lažje zadovoljile osebne potrebe, ampak še bolj zato, ker človek sam zase ni neodvisni temeljni gradnik družbe, temeljni gradnik je šele skupnost ljudi – človek je skupnostno bitje, kot individuum nima smisla.

Umetne osebe so prisiljene k povezovanju. V vsakem sistemu umetnih oseb obstaja vrhovna umetna oseba. V religijah je to večinoma Bog, v monarhijah kralj, v kapitalizmu kapital, v potrošništvu potrošnja. Bolj ko je vrhovna umetna oseba oddaljena in abstraktna, manj se podrejene umetne osebe zavedajo nadzora.

Continue reading

Advertisements

Privatizacija mej ali meje privatizacije?

14 Mar

Besedi ekonomija in ekologija sta bližnji sestri, pa poglejte, kaj smo iz njiju naredili v zadnjih desetletjih. Prvo smo specializirali za zlorabo okolja, drugo za zaščito.

Ekologija je precej mlada, leta 1873 jo je skoval nemški zoolog Ernst Haeckel, morda tudi za to toliko zaostaja za svojo starejšo sestro, ki naj bi že od nekdaj bila – no, vsaj po definiciji – “skrbnica našega doma”, a je očitno pozabila na svoj izvorni namen.

IMG_1284

Pravično in trajnostno urejeno družbo lahko imamo le ob zdravi ekonomiji in ekologiji. Dokler ekonomija dobesedno zasužnjuje ekologijo in jo izkorišča za svoje bolne namene, lahko pozabimo na zdravo družbo … pa tudi na zdrave posameznike, tako bogate kot revne.

Kaj je bilo prej, povpraševanje ali ponudba?

Ali je prav, da gospodarstvo izhaja iz povpraševanja in ne iz razpoložljivosti virov?

Če imam na voljo pet jabolk, ne morem “gospodariti” z dvajsetimi samo zato, ker hoče jabolko dvajset ljudi. Zdravo gospodarjenje pomeni solidarnost: vsak da jabolko na štiri dele in si jih razdelimo. Bolno gospodarjenje pomeni, da “manjkajočih” petnajst jabolk izposlujem, ukradem, izcedim iz narave – ni pomembno kako pridem do njih, samo da jih dobim!

Danes je tako: če je povpraševanje, bodo podjetja naravne vire izcedila celo iz kamna – kot zadnje čase delajo z nafto preko frackinga. Ni si težko predstavljati, kaj se bo zgodilo, ko bo razvajeni otrok ostal brez, ko se bo igrača pokvarila ali ko se še kamna ne bo dalo več molzti. Tu ni mej, ne sme jih biti!

Problemov danes ne rešujemo, samo povečujemo distrakcijo, množimo motilce pozornosti.

Continue reading

Paralelne fekalije

2 Jan

Pred vami je eno fajn fekološko poglavje iz knjige Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja … Uživajte ob branju!

Povej mi, kakšen odnos imaš do lastnih iztrebkov, in povedal ti bom, v kako zdravi družbi živiš.

Ljudje protestirajo. Zahtevajo poštenost, pravičnost, nedvoličnost – v gospodarstvu, politiki, energetiki, javni upravi. Toda zahtevati spremembe brez lastne pripravljenosti nekaj aktivno spremeniti je licemersko in celo shizofreno. Ko odprem časopis, kateri koli časopis, brž opazim, da pravzaprav dobro vemo, kaj je narobe, pa vendar še naprej počnemo prav to. Kako drugače bi to poimenovali kot kolektivna shizofrenija? Skupni imenovalec shizofrenije je vsesplošno razširjena analnost.

Image

Prav analnost je cement, ki drži skupaj opeke potrošniškega kapitalizma, razširjena je v vseh slojih prebivalstva. Povsod je zaznati razcep med tem, kar vemo, in tem, kar dejansko počnemo, samoustvarjena globalna iluzija se nam zdi stvarnejša kot vsi elektronski paralelni svetovi. Posebej pereča sta fiksacija na rast in obilje ter nevrotičen strah pred krizo in recesijo.

Nič slabega ni, če se mlada družbena ureditev vsake tri mesece primerja sama s seboj in išče potrditev lastnega razvoja v stalni rasti. Narobe je, če se sili k rasti tudi po tem, ko je že materialno dorasla. Takrat prostora za zdravo rast zmanjka, lahko se le še debeli. Zrelost pokaže tako, da začne rasti značajsko, etično, duhovno in da se nauči sprejeti tudi lastno pešanje, minljivost in konec. Mnogi otroci na podboju označujejo, koliko zrastejo vsak mesec. Ko odrastejo, s tem početjem nehajo. Merjenje telesne rasti zamenjajo z merjenjem intelektualnih, duševnih, dušnih razsežnosti, ali premožnosti, vpliva, dosežkov. Če se fizična rast nadaljuje v širino, tega ne obešajo na veliki zvon.

Continue reading