Tag Archives: divja hrana

Divjina, ljubim te divje

31 May

Jesti divje je za nekatere med nami vsakdanjost, za druge pa je to eksotika. Spoznavanje užitnih divjih rastlin bo spet 11. 6. v Ankaranu ob 10. uri. Kdor bi se želel pridružiti, naj piše na narapetrovic@gmail.com.

Pred nekaj dnevi smo spoznali 30 divjih rastlin in jih več kot 20 uporabili v kosilu:

Divja kulinarika-- fera cibum (4)

Jedli smo božansko, ampak žal okusov ne morem prilepiti v blog, lahko samo sliko:

Divja kulinarika-- fera cibum (12)

Namaz je iz ovčje skute, cvetov divjega pora, morskega koprca in pokalice.

Omaka je iz mung fižola, tropotca, ščira, bele metlike, čobra (pa gotovo sem še kaj pozabil).

V solati so njivski osat, dvorednik, ivanjščice, barbica, kozja brada, plešec, opraženi lešniki …

Omake iz divjih špargljev in poparjenih slanuš ni na sliki.

Če vas zanima, ko te in nove rastline, ki jih bomo spoznavali združevati v enkratne jedi, se vidimo v soboto 11. junija! 🙂

Ljubezen narave gre skozi želodec

5 May

Rad grem na zmenek z naravo, ko v mojem življenju nastopi pisateljevalski maraton. Posebej kadar ob treh popoldne zakruli v želodcu; nič čudnega, ko pa nisem ta dan še ničesar jedel!

Danes mi je zadišala zmešano vrtno-divja pojedina. Na sprehodu po travnikih sem nabral trpotčeve popke, cvetove kadulje in materine dušice, nekaj prvih letošnjih lističev divje rukole, obilo čobra, za dodatno bogastvo pa še malo drobnih rmanovih lističev in še neodprtih popkov ivanjščic. Sem še kaj pozabil? Saj ni pomembno, v glavnem: razkošje.

160505_DivjeVrtno1

Po poti na vrt sem se neizogibno ustavljal pri špargljih in jih malo trgal, malo puščal, da jih bo veliko še mnoga leta. Na mojem vrtu je bilo vse zaraščeno, pa vendar sem med gosto travo našel nekaj mladih čebulic in česnov ter nabral nekaj listov istrskega zelja. Povsem dovolj za kosilo za enega.

Potem pa užitek kuhanja! V enem loncu proso, v drugem pa vse ostalo – najprej sem opražil trpotčeve popke, jih opražene vrnil v skledico, ter na močnem ognju med mešanjem na hitro popražil (stir-fry) še sesekljano zelje in nasekljano čebulo. Za dve minuti so sledili še šparglji. Šele ko sem proso in zelenjavo zmešal v skupnem loncu, sem dodal še sesekljane divje rastline, dolil 3 žlice olivnega olja, solil in dobro premešal.

Potem sem vse skupaj pustil skoraj 10 minut pokrito stati, da se okusi povežejo in da proso doseže temperaturo, ko je najokusnejše – ne vroče, ne hladno. Med čakanjem sem sedel in uredil ta zapis – skupaj s prebliski, ki so se mi utrnili med sprehodom. Kot pravi Anthelme Brillat-Savarin: “Odkritje nove jedi naredi več za človeško srečo kot odkritje nove zvezde.”

 

160505_DivjeVrtno2.JPG

Za povrh je sledilo še malo dobrega sira – dara naše tisočletne kulture, ki ga je spočela. S prsti sem tipal sveto ljubezen, ki nam je dana, če jo znamo s spoštovanjem ubrati in se zahvaliti za blagoslov z jezikom polnim zavedanja. To ni le gorivo za celice organizma, to je neponovljivo doživetje, eno in edino in zato temeljni gradnik usode naših duš.

Ko sem se prepuščal okusom divjine, sem se počutil kot ženska, odprta, ljubljena. Vase sem sprejemal moškost divjine (mar ni zanimivo, da je tudi beseda “moškost” ženskega spola?). Iz takšnega ljubljenja bi moralo nastati dobrega, kaj pravite?

Hvala naravi za navdih! Pisateljevalski maraton se lahko nadaljuje … 😛

Kuharsko divjanje z Naro

7 Mar

Skupina mladih mamic se je povabila na učne ure spoznavanja divjih rastlin in kuharskih veščin … pa sem se odločil učni vikend razširiti in ga ponuditi vsem, ki vas pritegne to, kar sem pripravil.

 

100_5596

Dobimo se v soboto, 29. marca, ob 10. uri v Naravicah in se najprej odpravimo nabirat divje rastline na bližnjih najdiščih. Gotovo bo tudi kaj divjih špargljev, bljušča in hmelja, iz katerih znam pripraviti res strašne delikatese! Po dobrih dveh urah nabiranja se bomo vrnili v Naravice in iz vsega nabranega pripravili odlično kosilo — v kombinaciji z žitaricami in morda še kakšno zelenjavo, domačimi oljkami, sokom, lokalnim ekološkim vinom in sirom, za tiste, ki ga imate radi — sicer bo pa vse vegetarijansko.

Po kosilu klepet in potem ogled Naravic, za tiste, ki še niste bili tukaj. Sproti bomo nabrali žvečne paličice za čiščenje zob in se naučili, kako jih uporabljati in iz katerih dreves — zobno ščetkico lahko torej (namenoma) pozabite doma.

20120909_DanEkovasiFeliksovaDomacija_01

Po popoldanskem premoru nadaljujemo okrog 16.30 z učenjem peke kruha na odprtem ognju — v kotlu na ognjišču bomo spekli čisto ta pravi kruh in se naučili pripraviti še nekaj variacij na ognju pečenega kruha: pastirski kruh, indijske čapatije, čapati-pizze, klasične mini pizze in morda še kaj. Vse iz lokalne ekološke moke. Za zraven bomo spoznali uporabo pestre palete začimb in zelišč, ki se bodo povezala v harmonijo okusov v zelenjavni omaki in juhi iz stročnic. Tudi kakšna preprosta a slastna sladica bo na meniju.

PekaCapatijev

Nekaj vas lahko prespi pri nas, če bo dovolj toplo, je možno tudi šotoriti.

V nedeljo ob 10h nadaljujemo z nabiranjem divjih rastlin na drugi lokaciji in še enim izvirnim, povsem drugačnim kosilom nekako med 13. in 14. uro. Možno se je udeležiti delavnice oba dneva ali posamično. Otroci (posebej taki bolj indijanski) so dobrodošli!

Prispevek za oba dneva je 45€, samo za soboto 30€, samo za nedeljo pa 20€.

V primeru zelo slabega vremena (res deževno ali mrzlo), delavnica odpade!

Za prijavo prosim izpolnite PRIJAVNICO. Število udeležencev je omejeno na 16.

Za dodatne podatke in vprašanja sem na voljo na narapetrovic@gmail.com. Vsi prijavljeni boste dobili sporočilo z opisom poti in vsemi ostalimi praktičnimi podatki.

Želim vam prečudovito pomlad!

111214_DivjeRastlinice

Hvaležnost naravi za nevednost množic

17 Feb

Ko bi vsi vedeli, da je tole …

PorPesa1

užitno, si ne bi tako zlahka nabral večerje. Svet bi bil puščava.

Sem napisal užitno? Bah, nisem se dobro izrazil, moral bi zapisati božansko.

Hvaležen sem naravi za revščino duha množic, ob kateri lahko živim v izobilju snovnosti življenja, ki smo ga zapostavili. Življenje je danes predvsem virtualno, informacijsko; tudi sami smo le informacija, prav malo je v nas konkretne oprijemljivost in okušanja česa takega …

PorPesa3

A sploh znamo zares okusiti obed, ne da bi ga pred tem iz puste samote virtualno delili z virtualnimi “prijatelji” na “socialnih” omrežjih?

Pišem o sebi, ne o vas. Pusti puščavnik nagovarja puste meščane, ker ne jaz ne vi ne znamo zares živeti.

Nič bolj ubog nisem kot vi! Včasih se mi posreči ujeti v besede in okuse kak utrinek čarovnije življenja, ker sem to vadil že veliko (morda preveč!) let, to je vse.

PorPesa2

Težko se mi je zadržati in nehati tipkati ter se prepustiti zgolj božanskim okusom, ker sem odvisnik. A odvisnik, ki se zaveda, ni več samo odvisnik. Ustavi se in reče “ne!”. Zapre oči, napolni usta in počasi, počasi žveči z nasmehom na ustnicah …

Hvala za dušik!

3 Jan

Na čudovit januarski sončni dan sem ob poteh nabiral penušo in si mislil: “Hvala vam, vsi gostje, da lulate ob poteh!”

Zaradi vašega dušika je pri nas penuša takšna:

Veliiiika penusa

Pa ne samo to, tudi veliko je je! Veliko lulanja, veliko penuše, a ni to fajn!

Skleda penuše

Glede na to, da sem penušo zadnje dni jedel predvsem v solati, sem si jo za danes zamislil v enolončnici, v Indiji imenovani kitri oz. kičari. Riž, leča, začimbe in zelenjava … za popestritev sem na vrtu izpulil še par korenčkov in dodal nekaj listov blitve …

Continue reading