Tag Archives: bogastvo

Privatizacija mej ali meje privatizacije?

14 Mar

Besedi ekonomija in ekologija sta bližnji sestri, pa poglejte, kaj smo iz njiju naredili v zadnjih desetletjih. Prvo smo specializirali za zlorabo okolja, drugo za zaščito.

Ekologija je precej mlada, leta 1873 jo je skoval nemški zoolog Ernst Haeckel, morda tudi za to toliko zaostaja za svojo starejšo sestro, ki naj bi že od nekdaj bila – no, vsaj po definiciji – “skrbnica našega doma”, a je očitno pozabila na svoj izvorni namen.

IMG_1284

Pravično in trajnostno urejeno družbo lahko imamo le ob zdravi ekonomiji in ekologiji. Dokler ekonomija dobesedno zasužnjuje ekologijo in jo izkorišča za svoje bolne namene, lahko pozabimo na zdravo družbo … pa tudi na zdrave posameznike, tako bogate kot revne.

Kaj je bilo prej, povpraševanje ali ponudba?

Ali je prav, da gospodarstvo izhaja iz povpraševanja in ne iz razpoložljivosti virov?

Če imam na voljo pet jabolk, ne morem “gospodariti” z dvajsetimi samo zato, ker hoče jabolko dvajset ljudi. Zdravo gospodarjenje pomeni solidarnost: vsak da jabolko na štiri dele in si jih razdelimo. Bolno gospodarjenje pomeni, da “manjkajočih” petnajst jabolk izposlujem, ukradem, izcedim iz narave – ni pomembno kako pridem do njih, samo da jih dobim!

Danes je tako: če je povpraševanje, bodo podjetja naravne vire izcedila celo iz kamna – kot zadnje čase delajo z nafto preko frackinga. Ni si težko predstavljati, kaj se bo zgodilo, ko bo razvajeni otrok ostal brez, ko se bo igrača pokvarila ali ko se še kamna ne bo dalo več molzti. Tu ni mej, ne sme jih biti!

Problemov danes ne rešujemo, samo povečujemo distrakcijo, množimo motilce pozornosti.

Continue reading

Advertisements

Jem, kar je …

7 Mar

… in kar je, je božansko!

Ko sem danes v meglici in pršečem dežju nabiral penušo, sem se spraševal, kaj je zares bogastvo.

Ali je bogat ta, ki si je ustvaril ogromno možnosti uživanja, a si ga nima časa privoščiti? Denar je samo potencial uživanja — če imam veliko denarja, imam veliko možnosti uživati v milijon rečeh, a to ne pomeni, da bom v njih dejansko tudi užival. Če denarja nimam, imam morda samo eno možnost, a to ne pomeni, da bom užival manj.

Prav tu je finta: z eno edino zares uresničeno možnostjo uživam veliko več kot z milijon možnostmi, ki me dolgočasijo in se jim zato predajam površno in lenobno. Milijonar je revež, če milijoni postanejo breme duši, čustva pa poplehnijo.

100_5596

Lahko bi šel v trgovino in si kupil 20 vrst zelenjave, ker so pač na voljo v nakupovalnih središčih — čeprav je zima, pa tega nisem storil. Šel sem na vrt in nabral polno skledo tega, kar ta hip raste: dlakava penuša. Še vedno raste v izobilju! Vse več je gre v cvet, torej je bil verjetno eden zadnjih dni, ko se je bom zares najedel. Predstavljal sem si, da se bo zraven odlično prilegla muškatna buča, ki je začela gniti na mizi v prikolici, zato jo prav tako moram porabiti.

Narezal sem torej bučo in jo podušil na malo olivnega olja, da se je zmehčala. Potem sem dodal drobno nasekljano penušo, dve žlici sesekljanega svežega ingverja, dva lovorjeva lista, pol žličke muškatnega oreška, dvanajst brinovih jagod, ščep kurkume in eno kislo smetano ter malo vode. Pa malo soli, seveda. S paličnim mešalnikom sem vse skupaj zmiksal v kremasto juho. Postregel sem jo s kuskusom in povrhu potresel sesekljane peteršiljeve liste. Lepo a ne?

100_5603

Na koncu sem užival v tem, kar je. Jedel sem, kar je. Pil sem, kar je. Gledal sem, kar je. Poslušal, kar je.

Spominjal sem se, da ima vse trpljenje na svetu en skupni imenovalec: to, kar ni.

De Mello je lepo rekel: “Edini razlog za trpljenje je ne sprejemanje lastne realnosti.”