Tržno naravnana permakultura

15 Aug

Obisk permakulturnega posestva Ridgedale na Švedskem, ki ga je ustanovil Richard Perkins, se je izkazal za zadetek v polno! Richard se ne šali! Permakultura zanj ni romantika, ampak praktično orodje za učinkovito poslovanje na majhni kmetiji in dobro življenje od nje. Kako mu uspeva?

Richard pove, kako je nekoč delal v klasični pridelavi in prodaji zelenjave. Bilo je grozno! Ogromno dela za malo denarja. Nekaj je bilo treba spremeniti. Danes pravi, da je kmetijstvo, če se ga pravilno lotimo, najdonosnejši in najplemenitejši poklic – posebej zelenjadarstvo. Mar se šali? Medtem ko drugi pravijo: čemu bi se mučil z zelenjavo, Richard pravi, da je prav zelenjava tisto, kar se najbolj izplača.

Standardizacija, standardizacija, standardizacija!

Velik poudarek daje standardizaciji. Učiti se je vredno od ZDA, kjer je tržno vrtnarjenje najbolj razvito in kjer so vsa orodja prilagojena temu standardu. Vse grede so široke 75 cm (30 inčev) in poljubno dolge, vse jih obdeluje ročno s preprostimi orodji, zlasti z:

  • globinskim rahljačem (velike globoke vile)
  • lahkim valjarjem in »vrstičkarjem«, ki potlači samo vrhnjo plast
  • šestvrstičnim avtomatskim sejalnikom
  • aparatom za hitro pobiranje solate berivke

maxresdefault

Continue reading

Advertisements

Living future now

12 Aug

There are people living according to such values as sustainable, local, connected, resilient, circular, lean … A few hundred pioneers with such values meet every summer at the European Global Ecovillage Network conference and cross-pollinate their visions and plans.

On the third day of this year’s conference I sat in a small circle talking with Charles Eisenstein. A man in the circle said that something new is being born in the world. Charles replied: “What if this ‘new’ is already alive, but we do not see it?” After a pause, he added: “Can you imagine a conversation between two brain cells, in which one says to the other: Hey, what if we are part of a huge organism? What if we’re not alone here?”

49_Angsbacka_th

Photo: Ängsbacka

Our conversation continued over that very question: How would we act if we were aware that we are part of a living entity? What if we are actually not alone in the cataclysmic story unfolding before our eyes?

Continue reading

Simbol = najvišja moč

28 Jun

“Ko me povabijo h kakšni revoluciji, jih najprej vprašam, ali imajo zastavo in ko rečejo, da imajo zastavo, vem, da to ni moja revolucija.”

Pred leti sem prebral ta citat južnoameriškega avtorja, a kasneje nisem mogel potrditi, da je to zares njegov citat, zato sem tu njegovo ime preskočil. Misel je vseeno takšna, da bi se z veseljem podpisal pod njo.

Po drugi strani vem, kako se gradi moč v družbi; vem, da so zastave, grbi in simboli tista zadnja stvar, ki za seboj potegne ultimativno identifikacijo. Zato včasih stopim pod kakšen simbol — npr. zdaj, ko pripravljamo akcijo Očistimo svet v enem dnevu, ki se bo zgodila 15. 9. 2018.

V knjigi Slovenija: navodila za uporabo pišem o tem, kako se gradi moč v družbi in navajam osem ključnih področij, na katerih se gradi moč. Zadnje področje so simboli — in ker je danes, 29. 6. 2017, v Ljubljani koncert Nosil bom rdečo zvezdo, sem se odločil deliti z zainteresiranimi bralci osem virov moči …

Rdeca zvezda promo lezec

1. Vsaka skupina ljudi, zavedno ali nezavedno, vsakomur določi položaj. Kdor ima več moči oz. je na višjem rangu, lahko določa položaj zase in za druge; zrele skupine zlahka dopuščajo zrelim posameznikom več moči (privilegiran položaj), saj posamezniki tega zaupanja ne bodo zlorabljali.

2. Ko so določeni položaji, sledi gradnja komunikacije, pri čemer so ključni podatki. Nadzor na podatki, posebej prikrivanje in potvarjanje podatkov, lahko močno prevesi moč na stran tistega, ki drži nadzor v svojih rokah. Manipuliranje s podatki prinaša ogromno koristi, zato se mu je zelo težko upreti. S potvarjanjem podatkov si poskušamo izboljšati položaj v odnosu do drugih. Resnično globoko transparentnost je zelo težko gojiti, saj terja izredno visoko integriteto pri vseh vpletenih. Continue reading

DEMONSTRACIJA PROTESTA

1 Jun

Demonstracija: dokaz, izkazan z logiko. Protest: svečana javna izjava.

Saj vem, da je razlagati sodobne besede z njihovim davnim pomenom etimološka zabloda, a težko se je upreti, da ne bi … Razvoj jezika je grozovito nepredvidljiv – mesecem od devetega do dvanajstega danes pravimo »sedmi«, »osmi«, »deveti«, »deseti« (september, oktober, november, december), a tega niti ne opazimo. Povsem smo navajeni, da so pomeni pač takšni, ne ljubi se nam jih narediti smiselne, logične.

V slovenščini si »proti« in »protest« delita kar štiri črke, zato niti ni čudno, da nam protestirati pomeni sporočati, da smo proti. 40.000 zadetkov za »protest proti« v primerjavi s 780 za »protest za« (v iskalniku najdi.si) sporoča, na kaj se v splošni družbi nanaša beseda protest. Toda v latinščini »pro« pomeni »za«, »test« pa »svečano javno izjaviti«. Skratka, protestirati pomeni stopiti pred javnost in sporočiti, za kaj si prizadevamo, za kaj se postavljamo. Vzklikati proti je votlo dejanje, če obenj ne postavimo odločen, utemeljen vzklik za nekaj drug(ačn)ega!

NaraCOP21Feet

Podobno je, ko se ljudje zberejo in demonstrirajo. Za kaj ali proti čemu? Pomen besede »demonstrirati« je: dokazati z logiko. Ko demostriramo, moramo vedeti, s kakšnimi argumenti obratujemo in za kaj se postavljamo. Premalo je reči, da nam nekaj pač ni všeč.

Tale moj zapis je demonstracija protesta, saj javno izjavljam, kaj zagovarjam in to logično utemeljujem. In kaj utemeljujem? Preprosto to, da bi po mojem mnenju »protest« in »demostracija« morala biti pozitivna. To naj bo vzorec, vi se potem sami odločite za kaj vse boste protestirali in demonstirali.

Continue reading

Tu še nismo bili

15 May

Bil je tak oblačen dan,
težek, siv, uscan, usran,
vi v zaroti proti nam,
mi v protestu proti vam.
Za prekletstvo iz neba
več ne rabimo Boga.

Ah, kjer smo zdaj, tu še nismo bili,
človeku se v življenju marsikaj zgodi.
Groza in strah! Le kam ta svet drvi?
Ljudem se v življenju marsikaj zgodi.

Retro-vizor

Continue reading

Inkubator za trajnostne inciative v Sloveniji

8 May

ERAZMUS+ projekt Community Learning Incubator Programme for Sustainability (CLIPS) je v zadnjih dveh letih razvil podporni program za skupine, ki začenjajo trajnostno naravnane projekte, ki so v tranziciji, prestrukturiranju, krizi ipd. Manja Vrenko in Nara Petrovič sodelujeva pri oblikovanju CLIPS-a že od začetka v družbi izkušenih predstavnikov iz ekoloških naselij iz še osmih evropskih držav.

Skupina1Th

Projekt se bliža koncu, smo v fazi preizkušanja rezultatov našega dela. CLIPS smo tako 6. maja 2017 prvič predstavili v Sloveniji na 6-urni delavnici, ki je potekala v Okoljskem centru v Ljubljani. Na podlagi odzivov bomo izpilili še zadnje podrobnosti in bo do jeseni inkubator za trajnostne iniciative na voljo zainteresirani javnosti. Prav tako bo na voljo CLIPS vodič v slovenščini.

Veseli smo izredno pozitivnih odzivov devetih udeležencev iz štirih različnih iniciativ z različnih koncev Slovenije. Bili so zelo zadovoljni z razmerjem med teorijo in prakso, s strukturo delavnice, s predstavitvijo programa CLIPS, s kakovostjo moderiranja, s preprostimi, a uporabnimi orodji. Opazili so, da so najbolj genialna orodja najpreprostejša in prav to jim je bilo izredno všeč. Želeli so si, da bi se še mnogo bolj poglobljeno posvetili tematiki konfliktov, moči v skupinah, preživeli skupaj dalj časa. Izrazili so tudi veliko željo po večdnevni delavnici jeseni.

ManjaZmajTh

Delavnico smo pripravili in moderirali Dmitriy Kopina, Manja Vrenko in Nara Petrovič.

V prispevku Trajnostni razvoj: nedokončan posel lahko preberete, kako se je začel razvoj programa CLIPS na srečanju v Italiji novembra 2015. Konec maja 2017 nas čaka še zadnje, sedmo srečanje v Estoniji in potem le še finalni koraki. Vesel sem, ker bomo lahko s tem programom podprli razvoj čim več trajnostnih inicitiv tudi pri nas — da se bodo rodile zdrave, prebolele vse otroške bolezni ter nazadnje dosegle zrelost in razcvet.

Skupina2Th

 

How to shit

2 May

I need a new word!

English language has no neutral word for shit, my main field of research. All are either clinical, vulgar, slangish, or baby talk: BM, crap, defecate, discharge, excrement, expurgate, evacuate, faeces, poop, secretion, stool, ca-ca…

Shit!

Pingvin

We take a shit – or rather leave it – every day. Or at least we wish we would. Still, talking about shit is obscenity. To me this is a clear sign of dungmatism.

I always wished someone would cut the crap and speak out on our collective shitzophrenia. Since nobody else did it so far, I guess it will have  to be me

We are repulsed by shit from our anus, while naively swallowing the shit that is smeared all over mass media. We evade any touch with feces while filling our home with all kinds of shit. Our minds are filled with futile, vain, nonsensical mental diarrhea.

We don’t want to have anything to do with our own shit. We dump it into toilet and flush it away and we’re done with it once and for all. We don’t give a shit about shit!

Ultimately we become estranged from the elementary act of defecation, unable to shit as a normal human being.

Globally, the total value of wasted resources and health-care expenses, related to our perverted shitting culture is gargantuan.

I am not the first to say this: one of the biggest blunders of humanity is water toilet. Where I am the first is in pulling all the threads together and creating a science about shit, called fecology.

It is not only about what happens to the faecal matter and urine after we excrete them, it is about how we do it: in what bodily posture, in what emotional state, in what social context. Fecology brings shit to the surface of absolutely every branch of science, culture and art: psychology, sociology, ethnology, ecology, biology, chemistry, history, geography, philosophy, religion, fashion, economy of shit. But first and foremost fecology is about elementary well-being and plainest possible common sense.

Fekoloska Continue reading