Kaj bi mi brez nas?

23 Apr

Vikend 16. in 17. aprila je prinesel dve prav posebni druženji: v soboto smo bili z dobro voljo iz vse Slovenije, v nedeljo pa z domačini iz okolice. Veselili smo se obiska 24 prijateljev, ki so prišli od blizu in daleč: iz Fijeroge, tam na sosednjem hribu, in iz Sv. Eme, tam pri Rogaški slatini. V nedeljo smo se pridružili domačinom ob čiščenju bregov rečice Malinske.

Povezovati se ni težko, če ne kompliciramo. Tokrat sva Manja in Nara en-dva-tri naredila načrt, obvestila prijatelje in znance z vseh koncev Slovenije, in odzvalo se jih je presenetljivo veliko. Če ne bi bili spomladi tako prezaposleni, bi nas bilo gotovo še več. Veseli smo, da so se srečanja udeležili predstavniki naslednjih projektov:

  • Zelena prihodnost, tranzicijska pobuda, Dovje-Mojstrana
  • Feliksova domačija, Razazije
  • Društvo za permakulturo Slovenije
  • Študentski skupnostni vrtovi, Ljubljana
  • Domačija Pr’ Nebavec, Litija
  • graščina Podgrad pri Vranskem
  • posestvo Pr’ Krnavec, Sv. Ema
  • Kmetija Veles, Svinjsko
  • SURF Institute, Novo mesto
  • ekovas Mokri potok, Kočevska reka
  • permakulturno posestvo Mance in Chopka iz Preserja pri Novi Gorici
  • posestvo Deveta nebesa, Fijeroga
  • Trajnostni park Istra, Hrvoji

ECOLISE_Slovenia_map

Namen srečanja je bil povezovanje onstran okvirov našega običajnega delovanja in oblikovanje izhodišč za sodelovanje v prihodnosti. V tako majhni državi, kot je Slovenija, imamo idealne pogoje, da s povezovanjem in izmenjevanjem dosežemo veliko raven sinergije in si na dolgi rok marsikaj olajšamo v svojem krogu delovanja.

Najprej smo slišali poročila, kaj se kje dogaja. Navdušujoče je bilo videti, koliko je mreženja na ravni lokalnih skupnosti in regij, koliko je dela z mladimi, izobraževanj, delavnic, koliko zanimivih programov in projektov. Sonaravna gradnja dosega razmah, kot ga še ni bilo, vrednote in dobre prakse se iz permakulture širijo v vse družbene pore. Tudi tranzicijsko gibanje, ki se v Sloveniji doslej še ni najbolje prijelo, počasi krepi svoje aktivnosti.

Justi6

Mnogi se na svoj način in po svojih kanalih povezujemo z drugimi sorodnimi skupinami v Evropi. Da bi povečali učinke tovrstnega povezovanja, smo razmisili o tem, kako se čim bolj pametno organizirati in zagotoviti podporo našemu delovanju, več nastopati skupaj. Ugotovili smo, da resnično potrebujemo zemljevid vseh dobrih praks v Sloveniji. Spletna platforma, po kateri se zgledujemo, se imenuje Rede Convergir in povzema dobre prakse na Portugalskem. Potrudili se bomo, da bo čim prej zaživela tudi za Slovenijo.

Ko bomo videli, kje sploh smo in kaj se kje dogaja, bomo lahko povečali kroženje ljudi med skupinami, učenje (vajeništvo za življenje), bolj povezan bo tudi pretok prostovoljcev skozi posamezne projekte, kolobarili bomo s srečanji in druženji, da se bodo dogajala na vseh koncih, ustvarili bomo potrebno kritično maso, da resnično zaživi lokalna ekonomija, ki temelji na izmenjavi blaga in uslug.

MagicMarmeladePanorama3

Ugotovili smo tudi, da za krepitev povezav potrebujemo čim več druženja. Prva priložnost za to bo 10. dan ekovasi, ki bo letos potekal v Podgradu pri Vranskem, 18. junija. Poskrbeli bomo za nekoliko drugačno ravnovesje aktivnosti, da bosta poleg ekoloških naselij več prostora dobila tudi Društvo za permakulturo in tranzicijsko gibanje.

 

ECOLISE Slovenija

Prav omenjene tri mreže: za ekološka naselja, za permakulturo in za tranzicijo, so na evropski ravni že dosegle pomemben korak k skupnemu delovanju in nastopanju. 38 evropskih mrež, ki zastopajo več kot tisoč organizacij, se je povezalo v organizaciji ECOLISE. S tem so ustvarile mrežo mrež evropskih civilnih gibanj, ki se posvečajo pristni trajnosti in se proaktivno odzivajo na problematiko podnebnih sprememb. Gre za platformo za učenje, mreženje in zagovorništvo, namenjeno pionirskim skupinam, ki jih vodi skupnost. Temu v angleščini pravijo »grassroots movements«, pri nas pa podrast.

Namene ECOLISE bi lahko po domače strnili takole: Naj se čim več podrasti poveže in tako okrepi svoj glas. Naj se vidi in sliši, kaj vse počne družbena podrast v Evropi. Naj podrast dobi čim več prostora, svobode in podpore, da se okrepijo blagodejni učinki njenega delovanja.

Naj se tu oprem na kitajski pregovor, ki pravi: »Padajoče drevo ustvari več hrupa kot rastoči gozd.« Svet se ob medijskem pompu močno ozira h krizam in katastrofam, spregleduje pa majhne bilke, ki se prebijajo med umaznaimi ostanki naše prevzetnosti in jih bohotno preraščajo. One so znanilke sveta, ki že dolgo čaka, da se bo rodil. One so tiste, ki prinašajo resnične spremembe.

Mi – predstavniki podrasti – smo tisti, na katere smo čakali. Mi smo tisti, ki moramo ob vsej skromnosti, ki nam je v naravi, nastopiti bolj prodorno, sistematično, povezano, s skupno prepoznavnostjo. To je naša odgovornost do Zemlje in življenja na njej. Težave, s katerimi se globalno soočamo, ni mogoče rešiti s politično in gospodarsko silo. Rešimo jih lahko z močjo ljubezni v akciji, ki domuje v živi skupnosti ljudi.

Prostovoljci

Poleg učenja in mreženja ECOLISE skrbi za zagovorništvo potreb in pravic svojih članic, zagovorništvo zdrave pameti, naravnih ekosistemov, trajnosti v pravem pomenu besede. V Evropi je veliko kakovostnih predlogov za prehod v trajnostno družbo, po drugi strani pa je uresničevanje teh predlogov premalo uspešno in prepočasno, saj so v konfliktu z interesi gospodarstva in politike.

Čeprav so mnoge prakse, ki jih ustvarja podrast, potrjeno učinkovite in tudi dokazano boljše kot prevladujoče v sedanji družbi, jih je težko formalno uveljaviti. To velja tako za inovacije v kmetijstvu, gradbeništvu in upravljanju z naravnimi viri, kot v družbeni organizaciji, izobraževanju in gospodarstvu.

Lahka, preprosta gradnja trči ob regulacije, ki ovirajo njen razvoj in razcvet. Enako je v primeru otrokom prijazne vzgoje, ekonomije za skupno blaginjo, polikulturne pridelave hrane, implementacije odrasti (angl.: degrowth) … A prav te prakse so ključne, da bi se Evropa vsaj malo približala uresničitvi zelo ambicioznih ciljev trajnostnega razvoja (t. i. SDG-jev – Sustainable Development Goals).

Tukaj nastopi ECOLISE: nagovori pristojne organe, da so nujno potrebni strukturni ukrepi, jih predlaga, pozove k spremembam zakonodaje, k uvedbi odredb, k odpustkom in olajšavam za dobre prakse itd. Skrb za poglobljen dialog z odločevalci in aktivno zagovorništvo trajnostnih praks je tisto, s čimer ECOLISE služi trem omenjenim mrežam in vsem drugim organizacijam, ki temeljijo na približno enakih vrednotah.

Na občnem zboru ECOLISE, konec februarja 2016, smo člani organizacije opazili, da bi bilo smiselno oblikovati podenote mreže že na ravni posameznih držav; skratka, da bi se različne organizacije povezale v mrežo na državni ravni in se kot takšne pridružile v ECOLISE. Zamisel je povezati na ravni držav vse, ki se ukvarjajo z zemljo in naravo (permakulturniki, biodinamiki, naravovarstveniki ipd.), s skupnostjo (ekološka naselja, ruralne in urbane skupnostne prakse, zadruge ipd.), in s tranzicijo (uvajanju strategij za preobrazbo naselij v ogljično nevtralne), seveda pa se lahko pridružijo tudi druge sorodne organizacije in gibanja.

Plod tega predloga je bilo srečanje v Parku Istra, kar je prvi ačetek oblikovanja mreže ECOLISE Slovenija. S tem smo postavili okvir za vseevropsko povezovanje permakulturnih, skupnostnih in tranzicijskih mrež. Če vas zanima sodelovanje, pišite Nari na narapetrovic@gmail.com.

MalinskaCiscenje2

 

Poti ob Malinski so spet čiste

Slovenska Istra skriva mnogim neznan biser, dolino rečice Malinske. Tako kot večina drugih rek v Istri, je tudi Malinska močno zaraščena, pa tudi odpadkov ne manjka na bregovih. 17. aprila 2016, natanko ob 6. obletnici akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, smo se člani Parka Istra skupaj z gosti in prostovoljci pridružili čistilni akciji bregov ob rečici Malinski. Akcija je potekala v organizaciji društva Baladur iz KS Gradin. Sodelovali so tudi: lovska družina Istra Gračišče, Prostovoljsko gasilsko društvo Gradin in Gobarsko društvo.

Več kot 50 marljivih udeležencev je očistilo okolico Bembičevega mlina. Ob poti smo uredili lokacijo za družabne dogodke za domačine in pohodnike. Tematska pot od Hrvojev do Abitantov je mnoga čistejša in prehodnejša kot prej. Vse odpadke smo ustrezno sortirali in odložili v zabojnike za ločeno odlaganje odpadkov. Hvaležni smo Komunali Koper za vso podporo.

Čiščenju in urejanju doline reke Malinske in tematskih poti se bomo pridružili tudi v jeseni, da bomo poti povezovali z dolino reke Dragonje v smeri Škrlin in Boršta. Vzdrževanje poti med istrskimi griči je ključnega pomena za ohranjane identitete regije.

MalinskaMir

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: