Archive | April, 2016

Kaj bi mi brez nas?

23 Apr

Vikend 16. in 17. aprila je prinesel dve prav posebni druženji: v soboto smo bili z dobro voljo iz vse Slovenije, v nedeljo pa z domačini iz okolice. Veselili smo se obiska 24 prijateljev, ki so prišli od blizu in daleč: iz Fijeroge, tam na sosednjem hribu, in iz Sv. Eme, tam pri Rogaški slatini. V nedeljo smo se pridružili domačinom ob čiščenju bregov rečice Malinske.

Povezovati se ni težko, če ne kompliciramo. Tokrat sva Manja in Nara en-dva-tri naredila načrt, obvestila prijatelje in znance z vseh koncev Slovenije, in odzvalo se jih je presenetljivo veliko. Če ne bi bili spomladi tako prezaposleni, bi nas bilo gotovo še več. Veseli smo, da so se srečanja udeležili predstavniki naslednjih projektov:

  • Zelena prihodnost, tranzicijska pobuda, Dovje-Mojstrana
  • Feliksova domačija, Razazije
  • Društvo za permakulturo Slovenije
  • Študentski skupnostni vrtovi, Ljubljana
  • Domačija Pr’ Nebavec, Litija
  • graščina Podgrad pri Vranskem
  • posestvo Pr’ Krnavec, Sv. Ema
  • Kmetija Veles, Svinjsko
  • SURF Institute, Novo mesto
  • ekovas Mokri potok, Kočevska reka
  • permakulturno posestvo Mance in Chopka iz Preserja pri Novi Gorici
  • posestvo Deveta nebesa, Fijeroga
  • Trajnostni park Istra, Hrvoji

ECOLISE_Slovenia_map

Continue reading

Komaj čakam, da pridejo marsovci!

11 Apr

Ljudje vedno gradimo svojo identiteto na nerazumnem.

Če bi jo gradili le na razumnem, bi si vsi bili precej bolj podobni, kot smo si. Tako pa smo eni agnostiki, drugi muslimani, tretji budisti, četrti panteisti, peti pogani, šesti prezbiterijanci, sedmi novodobni šamani, osmi hipsterji, deveti nič od tega (a tudi nič posebnega) …

Kadar vidite dve osebi, ki vpijeta druga na drugo, vidite dve nerazumni identiteti, ranjeni in razžaljeni. Obe hočeta ohraniti in zavarovati “sebe” (se pravi to, kar mislita, da sta).

Skoraj vedno je zadaj religija, ideologija, duhovnost. V njih črpamo — kot že rečeno — nerazumne razloge za svoja vedenja, ki dajejo poseben pečat sleherni kulturi. V resnici to sploh niso razlogi. To so samo racionalizacije nesmislov, ki si jih izbiramo, da bi se po nečem ločili od drugih skupin.

Čudna bitja smo ljudje. Da bi lahko občutili, kdo sploh smo, potrebujemo okrog sebe dovolj kontrastne ljudi in skupine. Človek ni sposoben videti sebe samega brez referenčnih točk, s katerimi se primerja. Paradoksno je trdnost identitete republikancev z Donaldom Trumpom na čelu neločljivo povezana s trdnostjo identitete demokratov. Kadar eni ali drugi izgubijo trdnega nasprotnika, se razvodeni tudi njihova lastna identiteta.

Kako gradimo svojo identiteto na kontrastu – na prav vseh ravneh – je res lepo opisal hrvaški stand-up komik Ivan Šarić v skeču Jedva čekam da dođu …:

Kakor koli obrnemo zadeve, sta samozanikanje in samoslepljenje ključna za ohranitev identitete vsake skupine. Da najdem razlike med sabo in drugimi, potrebujem le brezmejno domišljijo v drobni škatlici predsodkov. Če sta zraven še tradicija in svečano obredje, potem dobimo kombinacijo, hujšo kot gordijski vozel, saj je niti razrezati ni možno, kaj šele razvezati.

Ljudje preprosto enačijo s paketom, ki jim je na voljo – s celotnim paketom. Niso dovolj bistri, da bi iz vsakega paketa vzeli najboljše in sestavili novi paket. Recimo, da vzamem najboljše iz religije, iz znanosti, iz politike, iz umetnost, celo iz vraž in teorij zarote … ter iz tega sestavim nov paket, ki ga nenehno izpostavljam dvomu in sproti spreminjam.

Kdo pravi, da moramo predalčkati vedenje o sebi in svetu točno tako, kot je to storil nekdo pred mnogimi stoletji? A ni morda že čas, da nekaj spremenimo z razumno izbiro? Ali pa res, da bi se povezali kot celotno človeštvo, morajo med nas priti marsovci?