Archive | September, 2015

Moje delo si zasluži plačilo

21 Sep

Dolgoročni cilj vsake družbe bi moral biti popolna nezaposlenost.
— Doug Stanhope

Slide6

Pred kratkim smo se pogovarjali o prostovoljstvu in je nekdo modro pripomnil, da bi prostovoljci morali biti tisti, ki so zaposleni. ki prejemajo nek stalni prihodek, ne pa da mi, ki le za silo spraskamo skupaj za preživetje, potem še prostovoljstvu posvečamo na desetine ur mesečno. Vseeno mislim, da je prostovoljno delo — vnaprej, brez preračunljivosti — tista pot naprej, ki jo potrebujemo, ne pa temeljenje prostovoljstva na zaposlenih. Naj obrazložim …

V bistvu vsi nekaj delamo, razlika med posameznimi vrstami dela je, da so nekatere nagrajene (plačane), nekatere pa ne. Nagrajevanje dela je dosledno regulirano — država dopušča delo pod pogojem, da sama pobere delež zase. Zato spodbuja zlasti tiste vrste dela, pri katerih prihaja do zadostne dodane vrednosti, od katere lahko pobere delež — tudi če od tega dela ni koristi ali pa je celo škodljivo in v resnici izčrpava osnovni preživetveni kapital — iz družbe in iz narave (borze, banke, casinoji, športni cirkus, industrija orožja, tobaka, toaletnega papirja …).

Neposredno izmenjevanje uslug in dobrin med posamezniki je nezaželeno ali celo prepovedano. Isto velja za dobrodelno, človekoljubno, naravovarstveno in podobno delo. Država nagrajevanju tovrstnega dela namenja prav malo denarja, če sploh.

Zaposlitvene sheme ustvarjajo umetne potrebe in povpraševanja po določenih oblikah dela (birokracija, administracija, ekonomija, poslovanje, logistika, pravo, statistika, infrastruktura, politika, šport …), medtem ko so preživetvene dejavnosti (pridelava hrane, obrtništvo, samogradnja, temeljno sobivanje z naravo …) razvrednotene. Z njimi je zelo težko ustvarjati dovolj dodane vrednosti, da bi z viški lahko nagrajevali druge za usluge in dobrine, ki nam jih lahko ponudijo (oz. plačevali, kupovali), kaj šele da bi znali (ali smeli!) za vse te potrebe poskrbeti povsem neodvisno od zaposlitvenih shem.

Continue reading

Advertisements

Školjko si sme vzeti vsak, morja nihče

20 Sep

Nara05Banner

Begunci so vedno bili in vedno bodo — v družbi, ki temelji na nasilju. Tako pač je … Večinoma so begunci daleč od oči in daleč od srca. Ko nas nazadnje doletijo, nas opomnijo, kako neodgovorno živimo, v kakšnem iluzornem balončku, nezavedni o posledicah svojih dejanj.

Kdor se zaveda, ne more živeti tako kot drugi. Beži iz družbe, neizogibno … Begunci so povsod.

Tudi jaz sem begunec. Bežim od groze in vojne, od smoga in dima, od norosti in slepila, od zagovednih samoumevnosti. Občasno pobegnem med valove — težave življenje so iz objema modrine znosnejše in mnoge kar nepomembne.

Nara17Borut

Danes je bil čudovit dan. Pobegnil sem na lepše. Priya je bila tako prijazna, da je posnela veliko lepih fotografij. (HVALA!)

Med dirjanjem po penasti gladini sem razmišljal o usodi človeštva — filozofija je vrela iz radikalnosti situacije. Primerjal sem svojo nespretnost pri skakanju na desno (na levo mi gre dobro!), svojo neučljivost, nerodnost, nesposobnost, s prav temi značilnostmi naše družbe. Kaj pa če družbi na povsem temeljni ravni njene anatomije manjka sposobnosti učenja in razvoja? Kaj pa če so meje učenja tu zato, da se ne bi še bolj namnožili in nadaljevali z malomarnostjo do planeta v nedogled?

Kaj pa če enkrat preprosto moramo zadeti ob ledeno goro, da bi se predramili? Ali da bi pač potonili?

Continue reading

Jaz sem popoln potrošnik!

15 Sep

potrošiti – narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin (SSKJ)

Koliko povsem dobrih predmetov zavržemo samo zato, ker nas je nekdo prepričal, da potrebujemo nove? Kar naprej odmetavamo povsem uporabne stvari in kupujemo nove. Potrošništvo bi bilo, če bi stvari dejansko potrošili do konca in ne bi za njimi ostalo nobenih sledi. Kar delamo danes, je v resnici potratništvo. Pridi, kupi, zavrzi — dokler to postavljamo za temelj gospodarstva, je z nami nekaj strašansko narobe.

Jaz sem v bistvu popoln potrošnik! Če se želite naučiti potrošništva, berite naprej …

Za zmagovalni občutek med kakanjem -- da nič ne bi šlo v nič.

Za zmagovalni občutek med kakanjem — da nič ne bi šlo v nič.

Continue reading

The path of the lover of truth

6 Sep

We are all slaves of yesterday, my friend.
Choices are laid before us
as our preferences, tastes,
conditionings, hatreds,
they are engraved in us by our society’s
violence, stupidity and madness.

We are incapable of wise choice!
Many things make so much sense,
yes, we’re nodding and agreeing,
yes … but then the momentum
of all our past choices
grabs us and drags us
to whatever it already chose.
We are not free-floating boats on the ocean,
we are a fixed chain of wagons on the rails.
Continue reading

Šest nasvetov o svetovanju

2 Sep

Spodnji nasveti niso namenjeni le strokovnim svetovalcem, saj se vsi radi obrnemo h komu po nasvet ali pa nas zaščegeta podati nasvet. Če se boste držali nasvetov, ki sledijo, boste v svetovanju zlahka ločili zrnje od plev.

1. Ne govorite drugim, kaj je dobro zanje na podlagi svoje osebne izkušnje, če jim niste sposobni povedati, kaj je dobro zanje na podlagi njihove osebne izkušnje.

Ženska je pred porodom, pa (jasno, kot moški) rečete, da veste, kako poseben trenutek je to in da je naravni porod prava izbira (medtem ženska kriči od bolečine in bi vse dala za dvojno dozo morfija.)

Prijatelj vas sprašuje za nasvet o potovanju v Indijo, pa rečete, da ste že bili na Tajskem in veste, kako je »tam doli« (prijatelj kasneje skoraj umre od peklenske indijske diareje).

Znanec kupuje avto in seveda mu predlagate svoj model in znamko, ker vam vaš avto že leta dobro služi (pozabljate, da vi živite v mestu, on pa v hribih; nazadnje mu avto prinaša le glavobole).

Ko ljudje pridejo k vam po nasvet, si želijo empatije, razumevanja tega, kar se plete po njihovih glavah in drobovjih, ne pa pametovanja iz vaše glave. Preden jim kar koli svetujete, se prepričajte, da dovolj dobro razumete njega in njegovo vprašanje ter da ste sploh kompetentni.

Slide22

2. Ne ocenjujte svetovalca po tem, kako dobro govori, ampak po tem, kako dobro posluša.

Kdor dobro posluša, ima sploh možnost zaznati bistvo vašega vprašanja. Gobezdači vam le vlivajo občutek, da vedo, najverjetneje pa nimajo pojma.

Ne obupajte, če vas kdo, preden vam je pripravljen dati nasvet, dolgo sprašuje o tem in onem ter pozorno posluša vse, kar rečete. Če sami govorite več kot on, je to dober znak!

Če vam nekdo postreže z nasvetom že po prvih stavkih, mu postavite nekaj zapletenih vprašanj, da preverite, ali vas sploh posluša. Če vas ne, bežite!

Continue reading