Archive | November, 2014

Predolgo traja, da se zbudiš

28 Nov

Zakaj ni poplave v parlamentu,
Požara pod strehami mogotcev?
Velikega potresa,
da razmahne razpoke
na plastičnem ščitu
spečih garačev?
Debele kaplje znoja
zalivajo semena
votle smrti vseh nas,
votle smrti veneče solate;
na ekranih utrip,
v očeh le odtenki
rumenosive.

Zakaj ne eksplodirajo vile,
in luksuzne limuzine;
eksplodirajo od gole
ignorance in napuha?
Zakaj se ne zategnejo kravate,
kar tako, same od sebe,
prvič kot namig —
modri bodo dojeli,
bedakom naj ne bo pomoči,
vdrugo bodo kravate morile!

Ne vem katero jutro je že,
ko gledam spet tja ven
skozi okno in si pravim:
Predolgo traja, človek,
da se zbudiš.
Spet iščem besedno klofuto,
da te strese iz čevljev,
vrže na moker asfalt
pod kolesa tovornjakov
in smrdljivo nebo.

Predolgo traja,
da se zbudiš in izstopiš
iz galerije sanj,
iz neštetih krvavih farm,
varljivih kot obtežena kocka,
farm s slepečimi vrstami za  živino,
vrstami, vrstami, vrstami,
s spornografiranimi
žemljami, mlekom in čokolado,
božičnimi darili za čim daljše
spanje duše v garaškem
telesu, ki lije znoj
za venečo
smrt.

Naj bodo požari, potresi, poplave!
Čim več naj jih bo, čim več!
Naj dosežejo glave, grla in oči,
naj požgejo slepoto,
zadušijo gluhoto,
predramijo človeka iz sanj.
Naj se znesejo strele
na jahte, letala, ploščadi,
antene laži, tovarne nesnage.
Morda se potem kaj spremeni.
Saj, človek, ti ne izbiraš, ti še kar spiš.
Predolgo,
predolgo traja,
da se zbudiš.

Advertisements

Mentalna naplavina

14 Nov

Včeraj sem bil na kratko na TV kot gost in sem si spet rekel: “Hvala bogu, da ne gledam tega sranja!”

Smešno mi je bilo poslušati hudo dramatično glasbo, ekspresivne, drastične pridevnike, spet isti “dialog” sestavljen iz napada in obrambe, kjer sta glavna akterja sodnik (predstavnik medijev) in obtoženec (v tem primeru minister, predstavnik države). Novinar navaja črna “dejstva” o vsem, kar v naši državi ni bilo postorjeno, minister v bran navaja bela “dejstva” o vsem, kar je vendarle bilo postorjeno. Ping-pong-ping-pong-ping-pong …

To je teater, ne pa transparentno medijsko poročanje v interesu skupne blaginje.

Želel bi si, da bi enkrat v oddaji v živo kak minister po pikrem vprašanju vzliknil: “Kaj pa vi storite, da bi bilo bolje, draga novinarka? Strašite ljudi, futrate jih z reklamami o plastičnih neumnostih! Prispevku o plastiki v morju bo sledilo pet minut reklam, ki pozivajo k nakupu prav te plastike! Ma, prava vlačuga ste v službi trgovskih zvodnikov; prodajate novinarko čast in ugled, da po njihovem nareku zavajate javnost. Čista destrukcija, kako vas ni sram? Najprej recite ‘NE’ svojim korporativnim lastnikom, nehajte delat iz informiranja cirkus, naredite nekaj ustvarjalnega, bodite pozitivni in nehajte krasti ljudem čas, denar, zdravje in pamet, potem mi boste imeli sploh pravico postavljati kakršna koli obsojajoča vprašanja.”

Novinarka bi se zelo verjetno izvlekla. Težko, da bi mu sploh pustila, da pove vse to do konca. Punca dobro ve, kako dirigirati dogajanje na malem ekranu.

Continue reading

Živalska politika

1 Nov

V srcu Afrike so na velikem prostranstvu gozdov in pašnikov živele velike črede. Narava je ustvarila harmonijo, tako da so bile vse site in zadovoljne. Hrane je bilo dovolj, ob manjših sušah pa so poginile le najbolj uboge, bolne živali, kar je bilo po eni strani ravno tako dobro, saj so dobili svoj delež mrhovinarji.

Toda tja so začeli vedno pogosteje zahajati ljudje in ubijati slone, leve, tigre in antilope. To so bile čudovite trofeje in okle so lahko prodali po izredno visoki ceni. Poleg tega je v bližini nastajalo mesto. Veliki stroji so se prebijali vedno globlje v savano in za sabo puščali črno sled – cesto. In to še ni bilo vse, med dvema rekama so nameravali speljati namakalni kanal, da bi lahko obdelovali suho pokrajino. Živali so čutile, da jim bo odvzeta svoboda. Morale se bodo podrediti novemu redu, ki ga bodo postavili ljudje. Nikakor niso hotele izgubiti svobode!

Začele so se pripravljati k odporu. To spomlad so ljudje ustrelili njihovega vodjo, starega leva, kralja savane. Njihove vrste so ostale popolnoma zbegane. Velik vprašaj: “Kaj zdaj?” je lebdel nad pašniki. Vsi starešine so se tako zbrali pod velikim Baobabom in se poskusili dogovoriti, kaj naj storijo. Prišli so iz vseh tropov: slon, lev, tiger, bivol, antilopa, nosorog, gnu, leopard, gepard, žirafa, noj, jastreb, orel in še veliko drugih. Skupaj se je nabralo 371 poglavarjev in sestanek se je začel.

Pogovarjali so se tri dni in tri noči le s kratkimi premori za spanje in obed. Sporazumeti se niso mogli, pa če so se še tako trudili. Ni bilo vodje, ki bi mu prav vsi zaupali, zato se je sestanek spremenil v vsesplošno prerekanje. Nastala so štiri krila, ki so se med sabo obmetavala z besedami. Ta štiri krila je modra sova poimenovala takole:

Racionalni konzervativci
Sentimentalni konzervativci
Sentimentalni liberalci
Racionalni liberalci

Continue reading