Archive | August, 2014

Delo na belo ali kako zradirati butalske zakone?

21 Aug

Nobena skrivnost ni, da mnogi zakoni nimajo smisla.

Ljudje radi mešajo pojma “pravilo” in “red”. Pravila ne prinašajo nujno reda. Prav tako red ne terja nujno pravil. Red terja v prvi vrsti jasno zaznavanje in ustrezno odzivanje ali z drugimi besedami ljubezen.

Glavni namen reda je zmanjševanje stresa.

Če ključe, ki jih uporablja veliko ljudi, vsi vedno puščajo na istem kaveljčku, potem vedno vedo, kje jih najdejo. Red zmanjša stres in služi ljudem.

Če uprava podjetja določi pravila: da je treba vrata vedno zaklepati (čeprav je to čez dan nesmiselno, saj ljudje non-stop hodijo skoznje), da je prepovedano narediti več kot en ključ (čeprav ga uporablja ogromno ljudi in se vsi pritožujejo), da mora vsakdo ključ nemudoma po uporabi vrniti na kljukico (čeprav se to ne dogaja, ker se ljudje pač predolgo zadržijo v drugem prostoru) … s temi pravili podjetje izvaja nasilje nad uslužbenci. Ne zaznava jasno in se ne odziva ustrezno. Namesto, da bi s pravili poglabljala red, poglablja kaos.

Ko oblast pride na dan z neumnim pravilom ali zakonom, se mnogi odzovejo cinično. Ko je zakon res, res neumen, ljudje protestirajo. Včasih se kak zakon potem spremeni, pogosto pa protestu navkljub ostanejo. Toda ljudje se ne zmenijo zanje in še naprej počno stvari po zdravi pameti. To je edino prav! Oblast potem poskuša uvajati “red” z represijo in sankcijami, a s tem samo še poveča stres in nezadovoljstvo.

Veliko pravil je znak slabe družbene strukture.

Če dopustimo redu, da vznikne iz družbenih vrednot, človeške kulture in naravne etike, potem pravila niti ne bodo potrebna, saj bodo ljudje počeli dobre stvari in vzdrževali red, ker jim bo to samoumevno.

Continue reading

Advertisements

Modrasov ugriz sem naredil koristen

16 Aug

Želiš vedeti, kaj je umetnost življenja, prijatelj? Vsebovana je v eni frazi: naredi trpljenje koristno.
– Henri F. Amiel

Redko kateri strah je tako razširjen po vseh kotičkih sveta kot strah pred kačami. Leden pogled in grozeča drža vitkega telesa sta hipnotična. Pred mnogimi leti sem se v Indiji povsem od blizu srečal s kobro in razumel srh, ki nam je skorajda v genih.

Doma v Sloveniji kače srečujem zelo pogosto, v poletnih mesecih jih vidim vsaj deset, če ne več. Do letos mi nobena ni naredila nič žalega. Opazoval sem že črnice med parjenjem, med goltanjem miši, med plenjenjem gnezda na drevesu, tu pa tam sem naletel tudi na modrasa; slepiče in beluške sem vlačil po rokah …

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Doslej sem preživel ugrize in pike vsega mogočega, modrasa pa še ne. Poskušal sem najti kak dober zapis iz prve roke, pa ga nisem izsledil. Letos pa sem imel to čast, da me je mlada modrasinja blagoslovila s tremi poljubi in neprecenljivo osemtedensko »inicijacijo« v prav posebno izkušnjo.

 

Dan D

Ugriz se zgodil v petek, 20. junija 2014, nekaj čez 14. uro. Na travniku sem pobiral seme divje zraslega motovilca. Bežno je zaskelelo, da sem pogledal dol. S kotičkom očesa sem ujel trup in rep kakšnega pol metra dolge kače, sive z značilnim karirastim vzorcem na hrbtu. V hipu je izginila pod plahto, s katero so bile pokrite deske.

»Ah, modras!« sem izustil in pogledal stopalo. Luknjic je bilo šest.

»Trikrat je ugriznila, ajajaj!« sem sporočal mami, saj je bila v bližini.

Six little holes ... triple bite!

Six little holes … triple bite!

 

Stopila sva še do vrta in se vrnila do avta, kjer so se že začeli pojavljati simptomi: blaga mrzličnost, slabost, utripanje ledvic in jeter, noga pa začuda niti ni ne vem kako bolela ali zatekala.

Slabost je naraščala. Nekajkrat sem se pokakal, povsem tekoče, malone sluzasto, potem pa še bruhal. Na poti do bolnišnice me je oblival hladen pot. Motil me je vsak tresljaj. Krč v trebušni votlini se je krepil.

V bolnišnici sem se že takoj po sprejemu izbruhal in izkakal do konca. Noga je utripala, najbolj pa sem čutil krčevito bolečino celotne trebušne votline in utripanje telesnih filtrov, jeter in ledvic.

Kar nekaj časa je trajalo, da so me namestili v intenzivno nego in mi končno dali protistrup. Učinkoval je zelo hitro. Trebuh me je nehal boleti, hotel sem piti, pa mi niso dali, češ da bi spet bruhal. Usta pa suha, povsem suha. Sčasoma so mi le dali vodo.

Spal sem dobro. Noga ni nič bolela, samo zatekala je.

Continue reading

Polnovredna valuta – kruh

14 Aug

S prijatelji smo si zamislili novo valuto. Pravimo ji kruh. Drobiž pa so drobtinice.

Da domišljija nima meja je pokazalo borih nekaj minut drznega vizionarstva, s katerim smo hipno idejo povzdignili do skoraj otipljivih razsežnosti …

John Maxwell me je naučil, da poplaknemo ideje, vredne na milijone dolarjev, v mentalno stranišče samo zato, ker jih ne zapišemo.

Zato zdaj zapisujem vse, kar smo dognali:

Kruh je valuta svobodnih ljudi, ki želijo živeti in ne samo životariti.

Kruh zagotavlja življenje vsem in ne dopušča preseravanja. Kruh namreč s časom splesni in se pokvari, zato ga ni mogoče kopičiti. Njegov namen je, da ga podarimo, izmenjamo, da se z njim nasitimo in da nas razvedri.

Vrednost kruha je imuna na inflacijo, saj je kruh pač kruh. Raste le, preden ga spečemo, potem pa nič več.

Slide5

Kruh je valuta po meri trebuha – zato že sam v sebi nosi idealno plačo: 500 kruhov letno. 365 za lastni trebuh in 135 za deljenje, obdarovanje in praznovanje.

S kruhom se lahko tudi igramo in mu pripišemo vrednost, kakršno želimo. En kruh je lahko »vreden« 100, 1000 ali 10.000 €. Tako lahko vse davke plačamo z drobtinicami.

Namesto da mi živimo od drobtinic, ki nam jih družbene strukture in nesramno bogati posamezniki pomečejo z mize, naj raje oni pobirajo naše drobtinice! Kruh bomo uporabljali za izmenjave med ljudmi, ne med pravnimi osebami.

Kruh je sila intuitivna valuta – z enim kruhom pokrijemo vse, kar potrebuje človek za en dan življenja v luksuzni preproščini. Kruh ni niti približno podoben »minimalni« plači, saj temelji na povsem drugačni filozofiji dobrega za vse, zmagaš-zmagam-zmagamo, kakor le želite reči netekmovalnosti, vključevalnosti, obzirnosti in solidarnosti.

Kapitalizem narekuje papirnate valute. Kruh je snovna valuta, ki jo povsem zlahka nadomestimo s snovnim: zelenjavo, moko, uslugo, umetnino, orodjem, pesmijo. Kruh ni le valuta za želodec, ampak tudi za dušo.

Kruha ni treba skrivati.

Kruha se ni treba sramovati.

Kruh je lahko kvašen ali nekvašen.

Najbolj zdrav je polnovredni kruh.

Kruh dopušča različice – koruzni, pirin, ovseni, esenski, kvašeni, nekvašeni …

Kruh je nezahteven.

Kruha rabiš malo. Veliko kruha je breme.

Kruh je veselje deliti.

Kruh lahko režeš, lomiš, razpolavljaš, drobiš, ne moreš ga množiti.

Brez denarja lahko preživiš, brez kruha ne moreš.

Svet bo takoj lepši, ko bodo nogometaši plačani v valuti kruh, ne pa v milijonih. (Saj na TV tem milijonom, ki jih služijo, že itak pravijo kruh: ta pa ta si služi kruh v Barceloni.)

Ko bo kruh bolj razširjen kot dolar in evro, bo svet lepši. Pika!

What makes certain days fabulous?

11 Aug

It is all about story …
When a day enriches my story,
when it clarifies
or suffocates it,
when it strengthens
or crushes it,
forcing me to be authentic,
accessible, real,
when the day brings me something
that I’ll be telling you in thirty years,
when the day breaks me, shakes me,
takes me, unmakes me,
when it is unforgettable,
that’s when I can say it was fabulous.

D312_JiquililloSonZahodNara

All fabulous days fit well
with other days and years,
even with boredom
and dreaminess,
anger and resentment,
madness and loneliness …
if they slip into reality,
ultimately making the story
that is me, broader and better,
when they make me more
of what I am called to be.