Archive | March, 2014

Junakovo popotovanje — pomlad 2014

31 Mar

Delavnica Junakovo popotovanje
o notranjem klicu oz. Čemu sem tukaj?
raziskovanje osebnega namena in smisla

Vsi, ki so do zdaj stopili na pot notranjega junaštva, so bili popolnoma navdušeni, zato delavnico organiziram spet v idiličnem okolju v Mladinskem hotelu Pliskovica na Krasu.

1. modul bo od 4. do 6. aprila 2014. PRIJAVNICA …

2. modul bo od 11. do 13. aprila 2014. PRIJAVNICA …

Prispevek za posamični modul je 110 €, kar vključuje odlične (vegetarijanske) obroke, 2 nočitvi v sobah s skupnimi pogradi, učne materiale in delavnice.

Oba modula se začneta v petek z večerjo ob 19. uri in dvema urama večernega programa (od 20. do 22. ure). V soboto delavnica poteka ves dan (od 9. do 21. ure), v nedeljo pa od 9. do ca. 17. ure.

Delavnico vodi Nara Petrovič.

113NaraFootth

Vsi v življenju nekaj počnemo. Kar počnemo, odraža naše želje, hrepenenja, voljo, moč in lepoto. Vendar ne vedno … Včasih tisto, kar počnemo, ne služi nam in ni skladno z našo poklicanostjo (kar navadno vemo tudi sami!).

Zakaj ne sledimo lastnemu klicu?

Včasih se ga preprosto ne zavedamo, včasih je pretih, da bi ga slišali. Včasih je preveč vsakdanji in preprost, da bi ga jemali resno, včasih bi z njim preveč izstopali. Včasih je prevelik, da bi ga lahko objeli, ali tako strašen, da se mu bojimo slediti.

Toda šele takrat, ko začnemo slediti notranjemu klicu, postanemo junak svojega življenja. Zajadramo v pustolovščino, v kateri je tudi tveganje in odrekanje, toda v njej se počutimo bolj žive kot kadar koli prej! Ko se nehamo oklepati tega, kar “moramo” biti, postanemo to, kar smo lahko.

Ni res, da so junaki le redke izjeme, ki to postanejo z družbenim priznanjem. Junak je vsakdo, ki sliši in sprejme notranji klic, vztraja čez osebne ovire, najde ustrezno podporo, tvega uspehe in poraze s svojo “bratovščino”, se sooči z lastnimi “demoni”, si dopusti preobrazbo in se nazadnje nauči povedati svojo zgodbo ter z njo obogatiti svet. Zgodba zaokroži popotovanje in mu vlije smisel.

Ohlapno ogrodje delavnice bo Campbellov model Junakovega popotovanja. Veliko bomo pri iskanju odgovorov uporabljali telo, gibanje, saj je pogosto pri ključnih življenjskih odločitvah v telesu več odgovorov kot v glavi.

Začeli bomo z okvirnim prepoznavanjem osebnega klica in se zatem poglobili v notranje procese. Vprašali se bomo, kako uporabljamo “zemljevide” stvarnosti, in prepoznali, kako deluje naš notranji kompas. Izrazili bomo težka čustva, da sprostimo prostor, v katerem se lahko izriše naša nova, pozitivna čustvena samopodoba. Srečali se bomo z notranjim kritikom in notranjim mentorjem. Učili se bomo sprotno čistiti napetosti v skupini. Potrudili se bomo tankočutno izraziti notranji ogenj in zaokrožiti vsa spoznanja v lastni zgodbi. Ta zgodba bo zemljevid, po katerem se bomo lahko ravnali, ko bomo sledili svojemu osebnemu notranjemu klicu.

Na drugem modulu: Junakovo popotovanje 2 – Kako junak z druščino premaga notranjega zmaja se bomo učili oblikovati junaško druščino, prevzemati vloge (vodja, podpornik, sledilec itd.), prevesti vizijo v konkreten načrt in ga dejansko! začeti izvajati; spoznavali bomo veščine globokega poslušanja in se poglobili v metodo Zmajevega sanjanja ter spoznavali, kako presegati izgovore in ustvarjati zaveze. Pripravili se bomo na soočenje z “zmajem” in odšli domov vedoč, da v notranjem boju nismo sami.

Dodatne informacije: Nara Petrovič, 041286444, narapetrovic@gmail.com

Advertisements

Večerja se včasih zgodi …

25 Mar

Nisem hotel spet divjih špargljev! A kaj, ko sem se na vrtu kar spotikal obnje in jih pulil, saj jih ob gredah nočem … En, dva, tri in že je bil v dlani šopek …

In zdaj?

Priprava

Pokukal sem po gredah in izpulil nekaj mladih česnov, kjer rastejo pregosto. Na drugi gredi sem napulil in narezel nekaj blitve, ki je prav tako pregosta. Sem si moral kar čas vzeti, tako je drobna. V shrambi je bilo še nekaj korenja in krompirja in recept se je že sestavljal v moji glavi …

Narezal in nasekljal sem vse sestavine, potem pa se lotil praženja začimb in dušenja zelenjave. Hkrati sem v majhni kozici začel cvreti krompir.

Rezanje

Za zelenjavo sem na žlički olja opražil črna gorčična semena, da so spokala, potem sem za 10 sekund dodal 2 stroka kardamoma, nato česen in z njim tudi 1/2 žličke kurkume in prav toliko kajenskega popra (mi je zapasalo pikantno!). Čez nekaj minut sem dodal na paličice narezano korenje in 1/2 dcl vode. Ves čas je bil ogenj na maksimumu, kozica pokrita. Čez pet minut so v lonec romali še šparglji, tri minute zatem pa blitva, ščep triplatovih listov in 2 dcl kisle smetane.

Vsako minuto sem pomešal, dokler se ni omaka malce zgostila — skupno dobrih pet minut. Ko sem ogenj ugasnil, sem dodal 1/2 žličke navadne soli, 1/2 žličke zeliščne soli in 1 žlico balzamičnega kisa, premešal in pustil še nekaj minut pokrito stati. Ta čas sem do konca ocvrl krompir.

Za piko na i sem skozi okno spremljal sonce, kako počasi izginja za hrib in mimogrede slika po nebu.

SoncniZahod

Nazadnje sem ugotovil, da je edini problem ta, da ne znam skuhati za enega! Krompir sem že nekako snedel, zelenjave pa je ostalo. Drugič moram koga povabiti … če se ne povabi že sam(a) … 😉

Ta vikend ne bo skrbi, saj nas bo veliko na kuharkem tečaju s priokusom divjine.

Ko malce razmislim, vidim, da je bila današnja večerja v bistvu prav fletno ogrevanje. Kar je ostalo, pa bo teknilo tudi jutri …

Skroznika

Privatizacija mej ali meje privatizacije?

14 Mar

Besedi ekonomija in ekologija sta bližnji sestri, pa poglejte, kaj smo iz njiju naredili v zadnjih desetletjih. Prvo smo specializirali za zlorabo okolja, drugo za zaščito.

Ekologija je precej mlada, leta 1873 jo je skoval nemški zoolog Ernst Haeckel, morda tudi za to toliko zaostaja za svojo starejšo sestro, ki naj bi že od nekdaj bila – no, vsaj po definiciji – “skrbnica našega doma”, a je očitno pozabila na svoj izvorni namen.

IMG_1284

Pravično in trajnostno urejeno družbo lahko imamo le ob zdravi ekonomiji in ekologiji. Dokler ekonomija dobesedno zasužnjuje ekologijo in jo izkorišča za svoje bolne namene, lahko pozabimo na zdravo družbo … pa tudi na zdrave posameznike, tako bogate kot revne.

Kaj je bilo prej, povpraševanje ali ponudba?

Ali je prav, da gospodarstvo izhaja iz povpraševanja in ne iz razpoložljivosti virov?

Če imam na voljo pet jabolk, ne morem “gospodariti” z dvajsetimi samo zato, ker hoče jabolko dvajset ljudi. Zdravo gospodarjenje pomeni solidarnost: vsak da jabolko na štiri dele in si jih razdelimo. Bolno gospodarjenje pomeni, da “manjkajočih” petnajst jabolk izposlujem, ukradem, izcedim iz narave – ni pomembno kako pridem do njih, samo da jih dobim!

Danes je tako: če je povpraševanje, bodo podjetja naravne vire izcedila celo iz kamna – kot zadnje čase delajo z nafto preko frackinga. Ni si težko predstavljati, kaj se bo zgodilo, ko bo razvajeni otrok ostal brez, ko se bo igrača pokvarila ali ko se še kamna ne bo dalo več molzti. Tu ni mej, ne sme jih biti!

Problemov danes ne rešujemo, samo povečujemo distrakcijo, množimo motilce pozornosti.

Continue reading

Kuharsko divjanje z Naro

7 Mar

Skupina mladih mamic se je povabila na učne ure spoznavanja divjih rastlin in kuharskih veščin … pa sem se odločil učni vikend razširiti in ga ponuditi vsem, ki vas pritegne to, kar sem pripravil.

 

100_5596

Dobimo se v soboto, 29. marca, ob 10. uri v Naravicah in se najprej odpravimo nabirat divje rastline na bližnjih najdiščih. Gotovo bo tudi kaj divjih špargljev, bljušča in hmelja, iz katerih znam pripraviti res strašne delikatese! Po dobrih dveh urah nabiranja se bomo vrnili v Naravice in iz vsega nabranega pripravili odlično kosilo — v kombinaciji z žitaricami in morda še kakšno zelenjavo, domačimi oljkami, sokom, lokalnim ekološkim vinom in sirom, za tiste, ki ga imate radi — sicer bo pa vse vegetarijansko.

Po kosilu klepet in potem ogled Naravic, za tiste, ki še niste bili tukaj. Sproti bomo nabrali žvečne paličice za čiščenje zob in se naučili, kako jih uporabljati in iz katerih dreves — zobno ščetkico lahko torej (namenoma) pozabite doma.

20120909_DanEkovasiFeliksovaDomacija_01

Po popoldanskem premoru nadaljujemo okrog 16.30 z učenjem peke kruha na odprtem ognju — v kotlu na ognjišču bomo spekli čisto ta pravi kruh in se naučili pripraviti še nekaj variacij na ognju pečenega kruha: pastirski kruh, indijske čapatije, čapati-pizze, klasične mini pizze in morda še kaj. Vse iz lokalne ekološke moke. Za zraven bomo spoznali uporabo pestre palete začimb in zelišč, ki se bodo povezala v harmonijo okusov v zelenjavni omaki in juhi iz stročnic. Tudi kakšna preprosta a slastna sladica bo na meniju.

PekaCapatijev

Nekaj vas lahko prespi pri nas, če bo dovolj toplo, je možno tudi šotoriti.

V nedeljo ob 10h nadaljujemo z nabiranjem divjih rastlin na drugi lokaciji in še enim izvirnim, povsem drugačnim kosilom nekako med 13. in 14. uro. Možno se je udeležiti delavnice oba dneva ali posamično. Otroci (posebej taki bolj indijanski) so dobrodošli!

Prispevek za oba dneva je 45€, samo za soboto 30€, samo za nedeljo pa 20€.

V primeru zelo slabega vremena (res deževno ali mrzlo), delavnica odpade!

Za prijavo prosim izpolnite PRIJAVNICO. Število udeležencev je omejeno na 16.

Za dodatne podatke in vprašanja sem na voljo na narapetrovic@gmail.com. Vsi prijavljeni boste dobili sporočilo z opisom poti in vsemi ostalimi praktičnimi podatki.

Želim vam prečudovito pomlad!

111214_DivjeRastlinice

Obsojen na nežnost

3 Mar

“Kmetijstvo bo capljalo v razvoju in ljudje bodo lačni, dokler ne ustvarimo užitnih invazivk … naredimo solato, korenček in bučke tako žilave in samostojne kot najbolj žilavo travo.”

Ta misel me je prešinila, ko sem ves prejšnji teden poslušal klic zemlje in delal na vrtu. Zaraščene gredice je bilo treba osvoboditi pirnice, nadloge marsikaterega vrtnarja — ta trava zaduši vse nežne bilke, ki jih posadiš. Znebiš se je le tako, da kosiš, kosiš, kosiš … ali pa jo zastreš s kartoni. Čez nekaj let izgine in jo nadomestijo druge, prijaznejše trave.

Pirnica je ustvarjena, da preživi grobe poskuse izkoreninjenja. Ko jo puliš, se koreninice na pregibih trgajo, tako da je vedno kaj ostane v prsti. Nemogoče jo je vso populiti. bolje je bilo le na zaplatah, ki sem jih lani prekril s kartoni. Tam so korenine sprhnele, zemlja je bila rahla in sem gredice pripravil s prav malo truda.

HrastovListFB

Še naprej pa mi ni dalo miru vprašanje, kako to, da človeku v dolgih stoletjih ustvarjanja novih sort ni uspelo ustvariti užitne sorte, ki bi se zasajala sama in rasla bohotno brez naših posegov? In bi jo pravzprav bilo težko iztrebiti. Si predstavljate, da razmečete seme po travniku in čez dve leti tam rastejo paradižniki namesto trave — pa brez oranja in gnojenja, da se razumemo! Na drugem travniku krompir in pesa, v gozdu velikanske jablane, hruške in češnje kar same izpodrinejo smreke.

“Če agronomi, biologi in genski inženirji še ne ustvarjajo česa takega, potem ne delajo svojega dela!”

Continue reading