Super! Hrana!

1 Dec

Tako je bilo nekoč. In marsikje je še danes. Ko se na krožniku končno znajde kaj za pod zob, ljudje vzkliknejo: »Super! Hrana!« In jedo, kar pač je.

Na nesramno bogatem zahodu je drugače. Takšno izobilje imamo, tako veliko možnosti, da smo zdolgočaseni nad tako rekoč vsem. Vse nam je običajno, saj vse dobimo za drobiž. Potem pa mi, eden najbolj sitih, rejenih, razvajenih narodov na planetu, prepričamo sebe – no, pravzaprav nas prepričajo reklame – da potrebujemo nekakšna super živila.

Novo! Super! Naj! Znanstveno potrjeno! Vse to, in super moderen dizajn embalaže, nam osredotočijo pogled na super živila in ne vidimo vseh ostalih, ki so nam pred nosom, a zanje nimamo časa. Zapakirano je bolj šik.

Vse od snemanja oddaje za Polnočni klub pred nekaj tedni mi ne gre iz glave ta super hrana! kar malo mi je žal, da v oddaji nisem uporabil citata iz odličnega Youtube filmčka:

“Ne obstaja super hrana, obstaja samo super marketing.”

Spomladi me boli srce, ko gredo tone murv v nič. Pa same padejo z dreves! Samo mreže bi bilo treba podstaviti, jih zbrati, dati v sušilnik in se oskrbeti z domačo super hrano, ki jo sicer v trgovini prodajajo po 25 € / kg.

Spomladi gnjijejo češnje in japonske nešplje, redko kdo si vzame čas za nabiranje gozdnih jagod, poleti gre v nič ringlo, jeseni in pozimi propadajo oljke, kakiji …

Samo praskam po površini (super) živil, ki gredo v nič, ker niso z eksotične geografske lokacije, ker niso zapakirana v lično embalažo in ker ne nosijo nalepke »Super!«

07Kakiji

Letos se je v meni prebudil hrčkov gen in si kar ne morem pomagati, da ne bi skladiščil ozimnice. Nenačrtovano ustvarjam super živila, kakršnih ne dobiš niti v najbolje založenih trgovinah.

Pred dvema dnevoma sem nabral skledo zrelega šipka in ga prepasiral skozi cedilo z dodatkom malo vode. Prvo, gosto pasto, sem razmazal po krožniku in jo posušil nad gašperčkom, ostanek šipka sem še enkrat prelil z vodo, premešal, precedil in dobil gosti šipkov sok, ki je z žlico medu naravnost bombastičen.

01SipekTh

Gosto pasto sem, ko sej je povsem posušila, postrgal s krožnika, zmlel v prah v možnarju, presejal in zmešal z domačim medom (etičnim, polnovrednim, čistim, iz neskubljenih čebeljnjakov).

Naj mi kdo reče, da to ni super-super živilo! Edino naprodaj ni.

06SipekTh

Že ves teden nad pečjo sušim tudi kakije. Niso prav veliki, a so delikatesno dobri. Nabral sem jih pri dobrih ljudeh v vasi, ki neradi plezajo po visokem, starem drevesu, in to delo raje prepustijo opicam, kakršna sem jaz.

08Kakiji

Od 200 kakijev sem jih na tanko narezal in posušil že čez 70. V en 740 ml kozarec za vlaganje gre 24 kakijev. A ni to super? 70 kakijev v treh kozarcih! Da sploh ne omenjam, kako božanski so! Najboljše suho sadje, pač, tu ni debate.

10KakijiTh

24 kakijev v kozarcu za vlaganje

Ko sem danes na sončku bosonog nabiral divje rastline: penušo, drobnjak, regrat, čober itd., sem meditiral o tem, kako fantastično se bodo združile v moji najljubši jedi, kitriju (indijska jed iz leče in riža z zmešnjavo sestavin in dodatkov). Dodatno sem izpulil še dve rdeči pesici in kolerabo, narezal par lističev zelja, utrgal dva feferona.

11SuperKitriTh

Kaj še? Malo črne gorčice, kumina, ingverja, asafetide in kosilo je bilo za krožnik polizat, super super! Posebej z dodatkom kisle smetane, konopljinega olja in oljk, mojih domačih, letošnjih, ki so izpadle tako dobro, da sem jih doslej že trikrat zvečer zobal ob filmu namesto kokic. Super so!

13SuperKitriTh

Teh oljk ne bi nihče obral, če jih ne bi jaz. Namesto, da bi sedel doma (in preverjal, kaj je kdo objavil na Facebooku), sem šel v Sveti Peter in z ekipo ves dan obiral podivjale, neobrezane oljke. Zdaj jih 70 kg lepo fermentira v soli in slanici in so iz dneva v dan boljše. Manjši del sem jih razgrenil v lugu, večji pa dal samo v sol, da se razgrenijo v njej. Toliko jih je, da jih lahko zobam namesto kokic.

Super! Hrana! Jem, kar je!

In, kakšno naključje, vse to je super hrana!

»Uporabnost skodelice je v njeni praznosti,« je rekel Bruce Lee in s tem namignil na pomen praznosti duha. Če ni prazen, ne more sprejemati.

Ko sem nabiral rastlinice za kosilo, sem padel v to praznino in čez nekaj časa se mi je, kdo bi vedel zakaj, utrnil ta prizor:

Ženska hiti po mestu, sreča prijateljico in ji vzklikne: »Čuj, se vidiva jutri, se mi mudi na meditacijo!«

Kaj o ženski pove to, da hiti na meditacijo?

To, da v življenju malo hiti, malo meditira. Malo kuha kosilo, malo gleda TV. Potem spi, potem se tušira in potuje v službo. Potem dela in večerja.

Kje pa je sredi vsega tega ona?

Minuta tišine za vse tiste, ki so se ujeli v prometni zamašek na poti v fitness, kamor se peljejo poganjat stoječa kolesa.

Jaz nikoli ne bi hitel na meditacijo. Raje bi zamudil. Če bi me učitelj meditacije vprašal, zakaj sem zamudil, bi odvrnil, da sem se zameditiral.

Saj meditacija ne more biti nekaj, kar počnem parkrat tedensko po dve uri, ali celo vsak dan. Meditacija je stanje duha – ko sem pozoren, ko se zavedam in opazim. Ves čas.

Morda se ustavim in se nasmehnem nesmislu svojega početja. Morda to početje spremenim. Morda ne. Opazujem in ne sodim. Radoveden sem, kaj bo. Ne kolnem zaradi zamujenih priložnosti. Ne sprašujem se: »Kaj bi bilo, če …?«

Super hrana ne obstaja. Ni je mogoče kupiti. Super hrana je odnos med mojo potrebo, ki jo v polnosti čutim, in točno tisto jagodo, listom, cvetom, ki me pokliče. Ali kombinacije vseh njih, celo zmešnjave, pripravljene v meditaciji, ker drugače ne znam.

Med pripravo suhih kakijev, šipkove vitaminske bombe in kosila sem v glavi sestavil ta zapis in ga potem izlil na ekran. Ob strani sta se oblikovala še dva miselna tokova, h katerima se nisem silil, kar zgodila sta se in ju bom prav tako kmalu zapisal.

12SuperKitriTh

Najboljše ideje me doletijo takrat, ko živim, ne takrat, ko sedim za računalnikom in jih hočem. Zgodijo se, ko sekljam penušo, ko jih ne pričakujem, ne hrepenim po njih in se jih tudi ne bojim. V teh idejah se prepozna bralec, ki je to prebral zdaj, in bralec, ki bo to prebral čez 50 let.

Da bi bilo katero koli živilo super, mora biti želodec prazen, čutila odprta, misli osvobojene marketinških sugestij, čustva zvesta telesu. Potem je vsako živilo super.

Dixi!

Advertisements

14 Responses to “Super! Hrana!”

  1. ubran December 2, 2013 at 6:40 am #

    bravo! hvala ti 🙂

  2. Vladimira December 2, 2013 at 7:42 am #

    Kako lepo , že samo zato ker je resnično. Članek , ki prebuja v človeku nežnost izvirnega.

  3. Ana December 2, 2013 at 8:26 am #

    V polnočnem klubu sem izvedela da imamo kar na našem vrtu dosti super hrane in se kar sama zaraste :). Regrat, koprive…ja res so super, njam njam. Najbolj me je presenetila Savinina izjava, da je naša zemlja prazna. Na naši prazni zemlji pa rastejo iste rastline, kot jih ona prodaja v njenih epruvetkah 🙂 Hvala, ker deliš lepe misli in ideje z nami, Nara.

  4. Liljana December 2, 2013 at 8:56 am #

    Noro! Nara, ti si car! kar malo ti zavidam tvoj pogum, da si se odločil za to, da si svoboden…jaz si še ne upam narediti koraka….očitno ni še čas zame…Uživaj!

  5. Katarina December 2, 2013 at 9:55 am #

    Kako preprosto in kako res!
    Eden tvojih boljših. 🙂

  6. Katjuša December 2, 2013 at 3:55 pm #

    Kako enostavno resnično 🙂 Sem gledala polnočni klub in se cel čas spraševala, le kaj si misliš o tem. Se mi je kar dozdevalo, da ti roji nekaj takega po glavi 🙂 Nihče me ne bo prepričal, da je za nas ena jagoda iz Kitajske BOLJ SUPER od naše borovnice!

  7. Janja Tekavc December 3, 2013 at 7:50 am #

    Odlicno zapisano! Kako zelo prija tole prebrati ob vsej poplavi “super hrane”, mocnega vsiljevanja norm, kako v trenutni cas pase, ce clovek hodi redno na meditacijo, kupuje v ekoloski trgovini sredi mesta, vsecka FB strani s presnimi recepti in “poduhovljenimi” mislimi, zapakiranimi v lep dizajn…

    Imas prav. Kaj je “super”? Super je hrana, ce jo dozivljas na tak nacin. Super so ideje, ki se rodijo ciste in iz tistega trenutka, ko si “s sabo”. Super so misli, ki svigajo po glavi, osvobojene sugestij iz vsakdanjih, vsiljenih podob. Ah, kako pase prebrat kaj taksnega… Hvala!

  8. Urska December 3, 2013 at 4:25 pm #

    Super napisano, in se strinjam! Ampak ne morem, da te ne malo zbodem: tvoja najljubsa jed je tudi popolnoma eksoticna, ravno tako nekatere zacimbe 😉 a polenta z zelenjavo ti ni vsec? 😛
    Jaz se tudi cudim temu, da se suhe murve prodajajo za med, sveze pa gnijejo na tleh in na drevesih… ceprav je tudi res, da je murvinih dreves vse manj in jih ljudje niti ne poznajo oz. ne vedo, kje rastejo.

    • narapetrovic December 3, 2013 at 5:59 pm #

      Vse je lahko dobro. Eksotika je nekaj, na kar nismo navajeni. Tako kumin kot črna gorčica rastejo tudi pri nas. Tudi leča. Določene sorte riža tudi, torej bi se dalo narediti to jed tudi po domače. Nimam pa nič proti proseni kaši, polenti, piri ipd., pripravljeni na izviren način.

  9. Mojca December 10, 2013 at 2:45 pm #

    Odkar ima svoj košček zemlje, jem samo super hrano.
    Zraven pa uživam, ko kopljem po zemlji. Čista meditacija.

  10. Žana May 22, 2016 at 9:42 am #

    Asafetide, ingver .. a to raste v Istri? Če se ne motim, to ravno tako sodi v nabor t.i. superhrane in prihaja od daleč. #evil 🙂

    • narapetrovic May 22, 2016 at 10:38 am #

      Kako fajn, da imamo puriste! Včasih sem to jaz komu drugemu, včasih kdo drug meni … Jaz sem preprosto vesel, ko odprem omarico, in notri uzrem tudi “super-hrano”. Rečem si: “Super!” 🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: