Archive | November, 2013

Imate navodila za uporabo?

28 Nov

Ko se rodimo, nam ne dajo navodil za uporabo. Še dobro, da ne, ker bi jih pojedli. Ali vsaj poslinili.

Toda ne dajo jih niti našim staršem, učiteljem, socialnim delavkam, zdravnikom, psihologom, direktorjem, strankarskim voditeljem, raziskovalcem, generalom …

Tudi če bi jih, ali bi si utegnili vzeti dovolj časa, da jih preberejo? Ali bi jih bili sposobni razumeti? Bi premogli dovolj introspekcije, da bi v sebi prepoznali zablode, ki jih živimo vsi, ker se tako pač živi in pika? Bi premogli dovolj poguma, da kaj tudi spremenijo?

Silna učenost je človeštvo pripeljala do roba vesolja, razbili smo atom, stlačili cele knjižnice v mikročipe in v sodobne jeklene »vozove« namesto konjev vpregli kar ogljik in kisik.

V vsej zagnanosti in ničevosti pa smo pozabili nase.

Brez vseh igrač, pripomočkov in motilcev smo prazni.

Nara in knjige

Kako živeti? Kako zares živeti? To vprašanje si postavljamo redko, ker mislimo, da moramo ure, tedne in leta prebiti v službah, prosti čas pa utopiti v adrenalinu, alkoholu, testosteronu, da pozabimo, kako nesrečni pravzaprav smo.

Temelj sreče ni razsipno naslajanje v materialnem obilju, ampak tenkočutna duhovna dovzetnost za izkušnje. Kakor modrec vidi več z dna vodnjaka kot tepec z vrha planine, globok človek najde več užitka v skledi puste kaše kot plitev človek v dionizični pojedini.

Edini pravi razvoj je razvoj človeka in njegove pristnosti.

Ko človek zavoljo »razvoja« postaja vse bolj plehek ter odtujen od Človeškosti in Človečnosti, to več ni razvoj.

Če kdaj, potem prav danes potrebujemo navodila za uporabo!

Človek: navodila za uporabo

Treba si je vzeti čas zanje. Pred bombardiranji z informacijami se moramo skriti v mir in si dopustiti introspekcijo. Zbrati pogum in kaj v življenju tudi spremeniti. Če smo sami to že storili, pomagati k tem korakom komu, ki nam je drag.

December je mesec obdarovanja. Še sreča, da ga imamo! Obdarovanje je eden od jezikov ljubezni, ki nas dela človeške.

Tudi jaz rad delim z drugimi tisto, česar imam v izobilju. Prav zato, ker živim razkošno preprostost, je izobilja za deljenje na pretek! Imam tudi to srečo, da sem napisal nekaj posebnih knjig, ki so popolna darila.

Ne le, ko jih podarjam jaz … Vsak, ki dobi za darilo navodila za uporabo, se jih razveseli.

Da pomagava ljudem prinesti veselje drugim, sva z založnico za december pripravila res ugodno ponudbo vseh mojih knjig, pa tudi knjig iz zbirke Zveneče cedre Rusije (o puščavnici Anastasiji).

Človek: navodila za uporabo – 12,00 € (redna cena 17,90 €)

Bog: navodila za uporabo – 8,00 € (redna cena 11,90 €)

Ekološka naselja in trajnostna kultura bivanja – 12,00 € (redna cena 17,90 €)

Zaklad z otoka Sumsama – 15,00 € (redna cena 24,90 €)

Tri rdeče niti – 6,00 € (redna cena 10,00 €)

Anastasija – 18,00 € (redna cena 23,90 €)

Obredi ljubezni – 18,00 € (redna cena 23,90 €)

Anasta – 19,00 € (redna cena 25,50 €)

Nadangel Rafael sporoča – 13,00 € (redna cena 19 €)

Pa še to: če naročite katere koli 3 knjige, dobite za darilo knjigo “Zaklad z otoka Sumsama”, napeto pustolovščino o prijateljstvu – za vse mlade bralce … pa tudi za stare, v katerih je živega še vsaj malo otroka.

Samo izpolnite NAROČILNICO, sledite navodilom in boste naročene knjige prejeli po pošti v dnevu ali dveh.

Želim vam pester december, veliko čudovitih  daril in uspešen začetek leta 2014!

Ni vam treba sežigati knjig, da bi uničili kulturo. Samo poskrbite, da jih ljudje nehajo brati.

– Ray Bradbury

naslovnica pipilon_web

Advertisements

“Vsi smo pizde!”

24 Nov

V prejšnjem zapisu na blogu sem tako citiral prijatelja, ki je citiral svojega prijatelja, ki je tako opisal vse nas … pizde, pač. Vemo, da so stvari narobe, a jih kljub temu še naprej delamo, podpiramo ali vsaj prenašamo, in z nečisto vestjo upamo, da nam nihče ne bo sodil za grehe, ki smo jih storili doslej.

Bi se znali odločiti ravnati drugače?

Hm?!

Hodim naokrog po Sloveniji in predavam o tem, kako vzeti odločanje v svoje roke. Tisti, ki me poznajo, vedo, da zelo rad postavljam vprašanja.

»Predavanja« tako včasih potekajo tudi takole:

Slide23

Jaz: V kakšni družbeni ureditvi živimo?

Publika: V demokraciji.

Kaj pomeni beseda »demokracija«?

Vladavina ljudstva (samemu sebi) … svoboda … suverenost …

Ali lahko ljudstvo (lokalna skupnost, narod, država, unija držav ipd.) vlada samemu sebi, če ljudje (posamezniki) niso sposobni vladati sami sebi?

Ne.

Ali čutite, da sami v polnosti obvladujete svoje življenje?

Ne.

Continue reading

Dejmokrastija

17 Nov

Po glavi se mi že dalj časa vrti misel, da je eden poglavitnih problemov v družbi prevlada besede »jaz« in pomanjkanje besede »mi«. Znanje je moje, bogastvo je moje, mobitel, avto, stanovanje … vse je last posameznika, skupna lastnina je praktično izumrla in z njo tudi zavedanje o skupnosti, o interesih družbenega organizma, o nas kot edinstvenem subjektu.

Ne trdim, da je kolektivno, komunalno življenje brez pomanjkljivosti. Tako individualizem kot kolektivizem imata svetle in temne plati, lahko sta zdrava ali bolna. Zdrav individualizem in zdrav kolektivizem vzajemno pogojujeta drug drugega. Bolni posamezniki ne morejo graditi zdrave družbe, prav tako bolna družba ne zagotavlja zdravega okolja posamezniku. Eno ne gre brez drugega.

Prepad med posameznikom in okoljem se preprosto ne more končati brez posledic …

Močni posamezniki si pridobijo moč in premoženje – navadno na račun drugih in brez obzirnosti do drugih – cilj opravičuje sredstva, edini cilj pa je bogastvo in privilegiji, ki jih to bogastvo prinaša. Meje pomikajo vse nižje zase in vse višje za rajo – zato so v krizi najbogatejši še obogateli, reveži pa so še bolj revni. Že golo vodenje držav in unij je svinjsko drago – samo EU parlament požre 1,718 milijarde evrov!

Ko ljudje, ki pridobijo moč, jemljejo več, kot dajejo nazaj, je to kratko malo kraja. Vzor, ki ga ustvarijo, jasno, posnemajo ostali. Tako se rodi dejmokrastija – vsak krade, kjer se le da. Največ krade oblast – dokler niso ob last preštevilni državljani in jim dokončno ne prekipi. To je trend, kateremu nihče ne uide.

Toda današnji povprečnež ne zna vihteti vil in motik. Vihteti zna računalniško miško. Miška je neučinkovito orožje proti arogantnim samodržcem, posebej glede na to, da ga držijo pomehkuženi odtujenci od stvarnosti.

Ker si ne znamo zamisliti, kako bi lahko izboljšali sistem, pač bežimo in se skrivamo pred pritiski in nadzorom. Tako vsi postanemo pizde. Mutimo, zvijačimo, spletkarimo in prikrivamo vse to, da ne bi bili kaznovani. Kaznovan nisi, če kršiš zakone, kaznovan si, če te pri tem dobijo in ti dokažejo krivdo na sodišču. Ni človeka, ki ne krši zakonov, zato smo pač vsi pizde. Pizde znotraj dejmokrastskega sistema, ki melje naprej in mu ne moremo nič.

Kdor je prepričan, da ga lahko spremeni, ga ne razume. Kdor ga razume, mu ne predaja moči in raje gradi nekaj pametnejšega, bolj zdravega in smotrnega. Nekaj, kar temelji na naravni etiki in realnem humanizmu.

Na Človeku, na Ljudeh. Na sebi in na nas.

Pika.

I am wrong and that’s OK!

6 Nov

I keep being astounded at our capacity of evading facts and sticking to our habits no matter what. I know about cognitive dissonance and all its implications, so I don’t wonder why this keeps happening. I am simply amazed that our brain functions the way it does and how limited our free will actually is.

Slide10

I write and lecture on quite crazy stuff that is bound to bump into “Erhm, yes, erhm, you’re right, erhm, but …”

When I ask people why “but” and why they keep doing what they are doing even when they know it is downright dumb, the answer is either:

What would other people say,”

or: “Well, I’ll take it up once I … (whatever),”

or: “I can’t change anymore, I am too accustomed to the way I’ve been living all my life.”

When we decide to do something different there is always inner dissonance, uncertainty, fear. That’s natural. It is uncertain where the next step is going to take us so caution is normal. What is not normal is staying where we are when we know that it is wrong and when the state we are moving to makes so much more sense.

I think two of most precious skills in life are adaptability to change and capability to admit we are wrong.

Continue reading

Kako postati Ištrian?

2 Nov

 Istra je mošnja zmaja, kravata Jadrana, pristan počitnikarskih nomadov, hrepenečih po soncu, odklopu, lenobi. Istra je konec Evrope, začetek Balkana, nekaj med kotlom in epruveto, vrtavko in dinamom, kipom in silhueto, bela, siva in rdeča. Nikoli monotona, nikoli dolgočasna, navadno dobro prevetrena, le občasno zavita v meglo.

A obstaja kdo, ki kdaj ne razočara? Istra ni izjema. Včasih razočara s poletno gnečo na cesti, včasih s preveč uspavanim utripom podeželja (so to le še spalna naselja?), včasih z nezaupljivostjo do tujcev (pa tudi do najbližjih sosedov), včasih s trdim značajem domaćinov, včasih z neprehodnimi potmi in luknjastimi cestami, včasih s političnim tajkunstvom (ki pa ga, resnico na srce, tudi drugje ne manjka).

Vse to ne more ukrasti Istri posebnega čara, s katerim je premamila take in drugačne … ljudi-liste: raznih oblik in barv, kvalitet in velikosti – nalagali so se en z drugim v debelih plasteh, prihajali in izginjali, oblikovali humus polikulture tega nemirnega polotoka.

Continue reading