Archive | June, 2013

ŠTIRI ZVEZDNO LUNARNE PESMI

22 Jun

1.

Mesec visi
med vejami suhe akacije,
po moško,
le ena zvezda me pozdravlja
z zaplate neba med krošnjami,
po žensko.

Mesec — le napol to, kar je —
vendarle bahav.
Zvezda pa vedno vsa,
sramežljivo trepetajoča
skozi nepredstavljive
razsežnosti onstran dosega
moje domišljije.

Da, to je srce ženske,
ki paše k srcu junaka.

Ko ni zrcal, je zrcalo Narava.

Continue reading

Vmes

10 Jun

Vmes,
vedno vmes —
nikoli tu,
nikoli tam.
Še “zdaj” je
le oddih med
prej in potem.

Vmes je — NIČ,
a glej!
Le vmes je varno!

Med tremi debli diši.

Ko pade vmes,
ko ga pogoltne postanost
nevmesnega objema
pričakovanosti,
se razdiši.

“Kaj pa dela ta stric?”
“Ah, razmišlja neki …”
Nekdo nekje kadi
marihuano
in obtiči vmes.

Mir je, ko ljubim
VMES, ko prepustim
tu in tam
nepričakovanosti.

Svet v embalaži

1 Jun

(Objavljeno januarja 2013 v reviji Viva)

Vso zgodovino je bila embalaža zelo dragocena, naj je šlo za amforo, vrč, steklenico, skledo, košaro, zaboj, sod, nožnico, tulec, denarnico in nenazadanje obleko (»embalažo« za telo) ali hišo (»embalažo« za nas in naše stvari). Embalaža je navadno preživela veliko let ali generacij vsebine, kateri je bila namenjena.

Razmerje med vsebino in embalažo je bilo navadno takšno, da je bilo vsebine mnogo več kot embalaže. Ljudje so embalažo skrbno varovali, bila je dragocena, saj je opravljala funkcijo varovanja vsebine. Zato so embalažo radi okrasili, se nanjo na različne načine podpisali, jo poslikali in skrbno oblikovali; še danes je v njej prepoznavna umetniška vrednost.

Na Wikipedii lahko preberemo, da je študij starih embalaž pomemben aspekt arheologije. Čez pet in več tisoč let bodo takratni arheologi vsekakor imeli kaj za raziskovati iz obdobja zadnjih stopetdeset let, saj so v tem času količine embalaže eksplodirale.

To niti ne bi bil tak problem, če ne bi bila praktično vsa sodobna embalaža narejena iz raznih kompozitnih snovi (pretežno iz naftnih derivatov, celuloze in kovin), ki se ne morejo neposredno in neškodljivo vrniti v naravo, poleg tega pa so narejene, da bi bile zavržene.

Bodoči arheologi v plasteh plastike ne bodo prepoznali duše sedanje družbe, našli bodo brezoblične kupe smeti – iz cenenih, brezdušnih snovi za enkratno uporabo. Morda pa je značaj naše civilizacije, da bi bila zavržena? Nič čudnega ne bo, če bo za nas usoden prav odnos do embalaže.

02_MravljicaVSiskith

Continue reading