Archive | May, 2013

Advanced fecology

26 May

This is what I got the other day from my friend Nicolas out of the blue:

They say that for a one year old child the simple act of shitting is as significant as it is for a chicken to lay an egg or for an artist to create a work of art.

Knowing this, it is amazing that in so many cultures shitting is associated with “bad” and dirty and shameful and private. There seems to be a serious “software” problem.

How can we build positive connection with ourselves if we constantly devalue what is coming out of us?

We seriously need to change our attitude towards shit. We need to “repositivize” the fruit of our bellies, as much as we need to attach positive association to all other unnecessarily biased and negative conceptions.

How to go about?

Build good experiences!

This is how you should do it at home...

This is how you should practice at home…

Follow these instructions:

Imagine you urgently have to shit. Imagine, it is really pressing hard inside of you! You are in hostile environment. No toilets around, people everywhere, you really need help!!!

Now, cut!

Change of scenery…

You still urgently need to shit. But this time you are in a lush forest. You just found the right spot. You turn over a stone and find a nice little ditch in the soil. You even see an earthworm disappear in a hole. You unbutton your trousers and squat over the ditch. The sun is shining and the soft vegetation around you is emanating amazing fragrances. The birds are singing.

You get so excited that you can’t shit anymore!

But you calm down, loosen up completely and then it is coming out of you like thunder after the lightning!

Then you suddenly have to pee. You let the water flow as if from a fountain. You listen to it and your body feels so good and relieved.

“Suddenly you begin to feel cold around your buttocks. You stand up, pull the trousers up, turn the stone over the ditch. Nobody but you knows what just happened. So you just enjoy.

Mmmmm, this wonderful smell of the earth…”

by Nicolas Barth (edited by Nara Petrovič) Continue reading

Advertisements

Eureka!! Rešitev je idiotizem!

20 May

“Ne prepiraj se z bedakom. Spravil te bo na svojo raven in te potem potolkel z izkušnjami,” je nekoč dejal mož, ki je očitno imel obilo izkušenj z bedaki.

Nič čudnega, saj Kaajev zakon pravi: “V vsaki zadosti veliki skupini ljudi jih je večina idiotov.”

Idioti ne morejo vedeti, da so idioti. Trpi pa vse okoli njih, kar je ravno dokaz, kakšni idioti so.

“Dokaži, da nisi idiot!” je naloga, pri kateri je najbolj moder odgovor molk.

100_8128

Če vam naloga vendarle ne bo dala miru in jo boste poskusili rešiti, priporočam, da svoje utemeljitve in dokaze shranite in jih preberete čez leto ali dve … ali deset. In, voila, takoj vam bo jasno, kakšen bedak ste (bili). Vajo lahko ponavljate vsakih nekaj let, dokler se vam dokončno ne usede, da ste pač idiot.

In da s tem ni nič narobe. Med 7 milijardami idiotov je praktično nemogoče biti kaj drugega. Že to, da nas bo kmalu 9 milijard na omejeno velikem planetu in da hočemo vsako leto vse več in več ter da smo ob tem vse bolj in bolj nezadovoljni, ne govori ravno v prid temu, da premoremo vsaj kanček pameti. Kaj šele to, da na vodilna mesta izvolimo največje idiote … nazadnje pa jih preklinjamo in protestiramo proti njim.

Continue reading

Brez “brez”

17 May

Se tudi vi kdaj ustavite ob etiketi na izdelku in kar zmajte z glavo?

Meni je za vedno ostala v spominu embalaža za nož (Made in Taiwan), na kateri je pisalo: “Keep out of children!” (čuvati izven otrok!).

Da tudi pri nas najdemo razne cvetke, ni težko opaziti, če le malo pobliže pokukamo na etikete — nič lažjega za nekoga, ki mu je opažanje slovničnih in logičnih napak profesionalna deformacija.

No, danes sem se namenil skuhati juhico iz vrečke, ker sem bil preutrujen za kaj več … in sem mimogrede pogledal na etiketo:

EtiketaAth

Kaj naj rečem? Ja, obožujem reklamiranje izdelkov s tem, česa ne vsebujejo … Škoda, da je na nalepki tako malo prostora, sicer bi lahko dodali še kaj, denimo: brez sladkorja, brez umetnih arom, brez živalskih maščob, brez konjskega mesa, brez smodnika in plutonija … zlasti pa brez jezikovnega pregleda!

In kdo se je spomnil rabiti matematični = med grami in litri? In krožniki?! … Očitno tudi brez osnovnošolske matematike!

Moja analiza celotnega napisa se je pravzaprav začela, ko mi je oko prestreglo, da je treba juho kuhati pri niski temperaturi …

Zdaj pa ne vem, ali je to juha samo za zimske dni, ko so temperature “niske”, ali pa mi je morda ravno danes zapasala, ko se je zunaj shladilo? K tej misli sem prešel, ko sem zmešano juho pustil 10 minut na neprižganem štedilniku in se še kar ni skuhala, čeprav je bila temperatura garantirano niska. Sem že začel iskati dno vrečke, da vidim, če ni potekel rok uporabe, da se kar ne skuha in ne skuha, pa nikjer ni bilo dna; datum sem našel odtisnjen na robu vrečke – rok še ni potekel — huh!

Kaj mi je bilo storiti? Odprl sem vrata, se dobro oblekel in prižgal plin. In juha se je res lepo skuhala. Navodilo deluje!

Edino, če vas ne moti (spet), da je juha brez rodovnika — vemo le da ni iz EU — morda je nezakoniti imigrant, morda je z Marsa ali z Alfa Centauri ali iz druge dimenzije — kjer kmetujejo biološko, saj so pri vsaki sestavini zvezdice. Hm, sprašujem se, zakaj niso pomena zvezdice opredelili: “ni iz nekontrolirane nebiološke (ne)pridelave”?

A pameten človek v vsem najde pozitiven nauk! Etiketa me je naučila, kako se izogniti obtožbam. Ko me naslednjič vprašajo, kdo sem, kje živim, kaj delam …, bom odvrnil:

“Nisem John Wayne. Nisem iz Afganistana. Nisem direktor banke. Nisem paramecij. Predvsem pa nisem tako neumen, da bi mi vaše finte prišle do živega in me pustile brez duše. Sem brez zdravil, brez WC-ja, brez čevljev, brez stanovanja, brez nakupovalne mrzlice, brez etikete (polne “brez-ov”) in brez strahu.”

To lahko rečem zato, ker sem. Ker vem, da sem. Ker se samemu sebi lahko opišem brez “brez”.

Živa vest in stik z življenjem sta mi merilo dobrega in slabega. In ravno zato se bom znal igrati tudi po vaše, če bo treba! Lahko bom kot vsi ti stoneface-i, ki se povsem očitnih obtožb hladnokrvno otresejo preprosto s: “To nisem bil jaz! Sem brez krivde!”

“Nisem! … Brez! …” — ponavljajte to tisočkrat, dokler ne boste še samih sebe prepričali! Potem vam nobeno sodišče ne bo moglo nič!

In če res niste niti neumni niti krivi, to pomeni, da niti ne lažete! (Saj nihče ne — po svojih lastnih merilih … pa smo tam!)

Ko sem šel poiskat citat z “brez”, ki bi zaokrožil tale sestavek, sem naletel na tole Ovidovo misel: “Kar je brez obdobij počitka, ne bo trajalo.”

Razumem!! Lahko noč!

Brez izgovora! 😉

What makes people change?

12 May

I was just asked by a Muslim person (I suppose username “gloryToAllah” belongs to a Muslim) in a comment to my YouTube  video on Chewing sticks to give him a proof that chewing sticks had been used widely (by all old nations), when Muslims used it and all other nations mocked them for that?

Here are my thoughts on the question…

If miswak (chewing stick) is a major distinguishing item that qualifies a Muslim, then I have to ask the question: How many Muslims world wide use only miswak for oral hygiene? I doubt there is any extensive study but judging by the Muslims I met on my travels the percentage is low. And even when I did meet someone using it they still had a plastic toothbrush in their bathroom.  Today miswak is hardly anything more than ritualistic paraphernalia used by very few.

And one more thing: if key proof of being the inventor of something is that other mock you for it then I am actually the inventor of the chewing stick! You can’t imagine how much others mock me for it! And I actually use only miswak — no toothbrush at all!

23_NicaraguaNeem

Anyone who does something differently than the people around him gets mocked for it, whether he’s the first to come up with it or not.

In other words: I don’t think the above question was well thought over. If you’re proud of a good habit that your ancestors (supposedly) initiated (and were even mocked for it), but at the same time you’re not cultivating it yourself, you’ve lost the right to claim it!

Why did you stop doing it? You gave up your good habit and adopted a dull plastic tool that was sold to you by unscrupulous tradesmen who care more about their profit then about your health. Should I moralize any further? I could but I don’t think it would make any difference.

I gave up trying to give people the facts, I can’t really give you any facts. I am always giving interpretations and then you filter them through your mental sieve and give me back your interpretations. I gave so many well researched, proven “facts” to people through books, articles and videos but I saw very, very little change. What makes (most) people change is either fear or social pressure.

Continue reading

Sploh ne vemo, kaj so pesticidi!

11 May

Sem brskal po starih neobjavljenih člankih in opazil tegale iz leta 2007, napisanega v Indiji. Je obtičal na računalniku … Ma se mi zdi še vedno aktualen, posebej glede na sedanjo situacijo s semeni in našo zaskrbljenostjo. Jaz se po branju počutim bolje. Ne najbolje, ker pravzaprav za ves svet velja zadnji stavek tega članka, in ne le za Indijo, pa vendar — že to, da se zavedam, kje k sreči ne živim, me navdaja s prijetnimi občutki … 🙂

Zdaj pa k članku:

——————————————————–

Slovenci so zaskrbljeni zaradi precej zrahljanega novega zakona o pesticidih, berem na internetu. Treba je ukrepati. Jaz pa v Indiji!

Pa tega ne pišem samo zato, ker bi želel biti doma in ukrepati, pišem zato, ker je Slovenija tudi ob zrahljanih zakonih raj. Tukaj v Indiji kmetje uporabljajo take pesticide, herbicide, umetna gnojila itd., ki so pri nas že dooolgo prepovedani. V pitni vodi je toliko nitritov, naravnega fluora, pesticidov in drugih kemikalij, da je proti njej prekmurska pitna voda planinski izvir. Menda je celo v ustekleničeni pitni vodi tudi do stokrat preveč škodljivih kemikalij, čeprav na nalepkah na veliko piše, da je voda prečiščena z invertno osmozo, ozoniranjem, filtriranjem …

DvojnaKrava600400

Zelenjava, sadje, žitarice, stročnice … vse je pod takim kemičnim pritiskom, kakršnega si pri nas ne moremo niti predstavljati. Pred 50 leti so v Indiji vsako leto porabili okrog pol kilograma umetnih gnojil na hektar. Danes jih na hektar strosijo okrog sto. Poleg tega vsi skupaj porabijo 120.000 ton pesticidov in insekticidov. Poraba na prebivalca je vsekakor nižja kot pri nas, ampak pri 1,1 milijardi ljudi je skupna poraba gromozanska.

Med bolj nevarnimi kemikalijami so chlordecone, vinclozalin in carbendazim, ki povzročajo abnormalnost spermijev in zarodka in težave v razvoju; DDT (kdo ne pozna to kancerogeno kemikalijo?!); organofosfati, povezani s stalno utrujenostjo, glavoboli, bolečinami udov, nemirnim spancem, zmanjšano koncentracijo, nihanjem razpoloženja in samomorilskimi mislimi.

Continue reading

Junakovo popotovanje — delavnica

9 May

Delavnica Junakovo popotovanje
o notranjem klicu oz. Čemu sem tukaj?
raziskovanje osebnega namena in smisla

Delavnica bo potekala v Teozofski knjižnici Alme Karlin v Celju na Muzejskem trgu 8.

Naslednji termin za začetno delavnico bo jeseni

Naslednji termin za nadaljevalno delavnico je 21. do 23. 6. 2013

PRIJAVNICO NA 2. DEL DELAVNICE NAJDETE TUKAJ!

Delavnico vodi Nara Petrovič. Prispevek 80 € krije stroške delavnice, (vegetarijanskih) obrokov, učnih materialov in same delavnice. Za nočitve poskrbite sami!

Začnemo z dvema urama večernega programa (od 19. do 21. ure). V soboto bo delavnica ves dan (od 9. do 21. ure), v nedeljo pa od 9. do ca. 18. ure.

Vsi v življenju nekaj počnemo. Kar počnemo, odraža naše želje, hrepenenja, voljo, moč in lepoto. Vendar ne vedno … Včasih tisto, kar počnemo, ne služi nam in ni skladno z našo poklicanostjo (kar navadno vemo tudi sami!).

Zakaj ne sledimo lastnemu klicu?

Včasih se ga preprosto ne zavedamo, včasih je pretih, da bi ga slišali. Včasih je preveč vsakdanji in preprost, da bi ga jemali resno, včasih bi z njim preveč izstopali. Včasih je prevelik, da bi ga lahko objeli, ali tako strašen, da se mu bojimo slediti.

Toda šele takrat, ko začnemo slediti notranjemu klicu, postanemo junak svojega življenja. Zajadramo v pustolovščino, v kateri je tudi tveganje in odrekanje, toda v njej se počutimo bolj žive kot kadar koli prej! Ko se nehamo oklepati tega, kar “moramo” biti, postanemo to, kar smo lahko.

Ni res, da so junaki le redke izjeme, ki to postanejo z družbenim priznanjem. Junak je vsakdo, ki sliši in sprejme notranji klic, vztraja čez osebne ovire, najde ustrezno podporo, tvega uspehe in poraze s svojo “bratovščino”, se sooči z lastnimi “demoni”, si dopusti preobrazbo in se nazadnje nauči povedati svojo zgodbo ter z njo obogatiti svet. Zgodba zaokroži popotovanje in mu vlije smisel.

Ohlapno ogrodje delavnice bo Campbellov model Junakovega popotovanja (s precej ekovaškega pridiha). Veliko bomo delali s telesom, saj je pri ključnih življenjskih odločitvah v telesu pogosto več odgovorov kot v glavi.

Začeli bomo z okvirnim prepoznavanjem osebnega klica in se zatem poglobili v notranje procese. Pri vprašanju orientacije v notranjem prostoru se bomo vprašali, kakšne zemljevide stvarnosti uporabljamo, in prepoznali, kako deluje naš notranji kompas.

Potem bomo izrazili težka čustva, da sprostimo prostor, v katerem se bo izrisovala naša nova čustvena zgodba. Srečali se bomo z notranjim kritikom in notranjim pomočnikom. Učili se bomo sprotno čistiti napetosti v skupini. Potrudili se bomo tankočutno izraziti notranji ogenj in zaokrožiti vsa spoznanja v lastni zgodbi. Ta zgodba bo zemljevid, po katerem se bomo lahko ravnali, ko bomo sledili svojemu osebnemu notranjemu klicu.

Po prvomajskih počitnicah sledi še ena začetna skupina, predvidoma v Celju, kasneje pa še prva nadaljevalna skupina: Junakovo popotovanje 2 – Kako druščina junakov premaga notranjega zmaja. Zakaj nadaljevanje? Zato, ker si ga želi večina udeležencev začetne delavnice!

Na nadaljevalni delavnici se bomo učili oblikovati bratovščino, prevzemati vloge (vodja, varuh, podpornik itd.), prevesti osebno vizijo v konkreten načrt in ga začeti izvajati; spoznavali bomo veščine globokega poslušanja in se poglobili v metodo Zmajevega sanjanja ter spoznavali, kako presegati izgovore in ustvarjati zaveze. Pripravili se bomo na soočenje z “zmajem” in odšli domov vedoč, da v notranjem boju nismo sami.

Dodatne informacije: Nara Petrovič, 041286444, narapetrovic@gmail.com Continue reading

Lessons from the ecovillage tour

6 May

I could have put it into an essay, a report, a video, a PPT presentation… but ultimately I spontaneously put it into a poem. It is not the best poem I’ve written, it’s more a concise list of impressions, still I hope you’ll like it… 🙂

These are my reflections from the visit of communities: Schloss Tempelhof, Schloss Glarisegg, Damanhur.

I arrived with the rising sun
greeted by laughter and love,
embraced by a sense of knowing
of what we are all about.

Beauty was vivid,
wisdom was lively,
singing was sweet,
stories were fun.

66_Damanhur

I soaked up the best of what
there was to see in people
and things, reflections and links,
the framework of friendship:

common purpose makes a community,
transparency is the basis of trust,
tasty food invigorates the body,
common meals are the axis of a hearty group,
creativity and art empower the soul,
feminine and masculine yearn for a balance,
recurrent activities are aided by rhythm,
whatever you take, give it back
in better shape than you got it,

Continue reading