Archive | April, 2013

Mar res nočemo biti junaki svojega življenja?

6 Apr

“Televizija je prva resnično demokratična kultura — prva kultura, ki je na voljo vsakomur in je v polnosti pod nadzorom tega, kar ljudje hočejo. Nastrašnejše pri tem je, kaj ljudje dejansko hočejo.”
— Clive Barnes

Spet sem bil na TV. Tokrat v zabavnem šovu Vida in Perota. Bilo je super! Zabaval sem se. Moje teme, radovedna in zabavljaška voditelja, sedenje na tleh … špica!

Le ob odzivu publike na žvečne paličice, ki sem jih ure in ure pripravljal za vse njih – 150 kosov, lično zapakiranih v zelen kartonček – me je malce zgrozil. Mnogi so jih držali tako, kot napol slepa stara mama drži touch-screen aparat, kot Indijec  drži tolalet papir …

Kaj pa zdaj? Kako se to uporablja? To je preveč zame …

113NaraFootth

Zavedel sem se, da naša kultura ni zakompleksana le do analnih tem, na kar rad opozarjam v svojem pisanju, ampak tudi do oralnih tem. Spomnil sem se ljudi, ki se še nasmejati ne znajo, ne da bi si dali roko pred usta in skrili (morda škrbast, morda smrdljiv) nasmeh. Spomnil sem se, da čiščenje zob skrivamo v temu posebej namenjene kamrice v naših izumetničenih stanovanjih. Spomnil sem se, da široko zevanje ni po bontonu.

Continue reading

Advertisements

Kako veš, da boš preživel?

4 Apr

Že davno so modri možje primerjali politike s klopi. V glavnem velika rit, nad njo pa majhna glava, prisesana na gostitelja.

Odpornost na parazite je temelj preživetja. Da bi bil nanje odporen, se moram z njimi srečati, pa ne le enkrat! Moram z njimi živeti in jih spustiti nase in vase. Potem bo telo sprožilo imunske vzvode in jih krepilo. Vsekakor na nekatere parazite ne morem postati odporen, take moram znati prelisičiti.

Človek sem, bojda najbolj inteligentno bitje na planetu. Zakaj bi se bal enega navadnega klopa? Mar ne znam biti pametnejši kot on? Ga detektirati, zagrabiti, izpuliti in zmečkati? Ne glede na to, kako velik je! Če mi sesa kri in mi grozi z boleznimi, je čas za preživetvene reflekse, ne za sentimentalnost in usmiljenje.

Danes sem prvič letos po goščavi okrog doma nabiral šparglje. Bos, kot vedno, sem gazil po grmovju v umazanih belih hlačah in beli majici. Ko sem res daleč od katere koli poti stopal po zasilnih stezicah, ki si jih utrejo srne, sem se začel ozirati po hlačnicah za klope — izkušnje iz preteklosti so me naučile, da je klopov na takih stezicah veliko. In res, brž sem opazil pet, šest korenjakov, kako šibajo po levi hlačnici. Na desni so bili še štirje. Mirno sem jih likvidiral in nadaljeval pot.

Continue reading