Archive | March, 2013

Žled in odeja

25 Mar

Burja brije kruto,
Zrak trši kot les!
Pričakovanje rojstva je
slutnja umiranja.

01Termometer
Led na kamnu,
led na platnu,
led na kazalcu
termometra.
Hrbet na topli blazini,
oči zaspane so
malodušne do
zvoka umiranja.

Tanka stena,
polna peč,
večni valovi ubijajo le
nepripravljene.

07Scinkavec2

Ščinkavec brska med
listjem neviden,
moje drobtine
njegovo kosilo.
Stopnica zavetje od
grožnje umiranja.

Življenje raste
in ugaša v plasteh.
Misel je prestol
presežnih sil, ki
objemajo vse
to skupaj, ki
vedo, ker
so večje kot en
sam verz.
Še večja kot misel je
pesem o pomladi, ujeti
v žled in odejo.
Vrhunec življenja je
prepuščenost
lepoti umiranja.

05Vejica

Surfanje – to je vse, kar potrebujem

11 Mar

Ko se bliža menjava desetice v letu starosti, je pravi čas za ozir v preteklost. Leto pred štiridesetim gledam nazaj in ugotavljam, da mi je surfanje drago že dvanajst let. Evo, vstopam v surfarsko puberteto in se sprašujem, če bo enako kot takrat davno …

1210_IzolaDolga

Strunjan, jesen 2012. Surfarska poezija.

Ko sem napolnil 12 let, so ven prišli Rogovi BMX-i. Najcenejšega rumenega sem dobil za rojstni dan. Kolo je bilo težko, okorno, belanca se je vedno znova razmajala, ampak ko se spomnim, kaj vse sem počel na njem, mi je kar toplo pri srcu (pa vesel sem, da sem še živ).

Zmogel sem se peljati neskončno daleč po zadnjem kolesu ali vzvratno, drvel sem po koreninastih poteh dol s Pohorja (brez amortizerjev!), skakal gor in dol čez stopnišča, se spuščal v bombne luknje v Betnavskem gozdu, da sem ven odletel daleeeeeč in visoooooko! Nisem zmogel vseh orto trikov kot profiji na okretnih nemških BMX-ih, ampak kot amater sem bil med drznejšimi. Verjetno ni kvadratnega centimetra na telesu, ki ne bi bil kdaj plav ali odgrnjen.

Continue reading

Jem, kar je …

7 Mar

… in kar je, je božansko!

Ko sem danes v meglici in pršečem dežju nabiral penušo, sem se spraševal, kaj je zares bogastvo.

Ali je bogat ta, ki si je ustvaril ogromno možnosti uživanja, a si ga nima časa privoščiti? Denar je samo potencial uživanja — če imam veliko denarja, imam veliko možnosti uživati v milijon rečeh, a to ne pomeni, da bom v njih dejansko tudi užival. Če denarja nimam, imam morda samo eno možnost, a to ne pomeni, da bom užival manj.

Prav tu je finta: z eno edino zares uresničeno možnostjo uživam veliko več kot z milijon možnostmi, ki me dolgočasijo in se jim zato predajam površno in lenobno. Milijonar je revež, če milijoni postanejo breme duši, čustva pa poplehnijo.

100_5596

Lahko bi šel v trgovino in si kupil 20 vrst zelenjave, ker so pač na voljo v nakupovalnih središčih — čeprav je zima, pa tega nisem storil. Šel sem na vrt in nabral polno skledo tega, kar ta hip raste: dlakava penuša. Še vedno raste v izobilju! Vse več je gre v cvet, torej je bil verjetno eden zadnjih dni, ko se je bom zares najedel. Predstavljal sem si, da se bo zraven odlično prilegla muškatna buča, ki je začela gniti na mizi v prikolici, zato jo prav tako moram porabiti.

Narezal sem torej bučo in jo podušil na malo olivnega olja, da se je zmehčala. Potem sem dodal drobno nasekljano penušo, dve žlici sesekljanega svežega ingverja, dva lovorjeva lista, pol žličke muškatnega oreška, dvanajst brinovih jagod, ščep kurkume in eno kislo smetano ter malo vode. Pa malo soli, seveda. S paličnim mešalnikom sem vse skupaj zmiksal v kremasto juho. Postregel sem jo s kuskusom in povrhu potresel sesekljane peteršiljeve liste. Lepo a ne?

100_5603

Na koncu sem užival v tem, kar je. Jedel sem, kar je. Pil sem, kar je. Gledal sem, kar je. Poslušal, kar je.

Spominjal sem se, da ima vse trpljenje na svetu en skupni imenovalec: to, kar ni.

De Mello je lepo rekel: “Edini razlog za trpljenje je ne sprejemanje lastne realnosti.”

Obrnil sem list

3 Mar

Danes sem dobil list
v obliki srca —
debel, kjer je majhen,
tanek, kjer je velik,
s pecljem na stran,
postaranih gub,
žilavih pritok
suhe reke, ki
že dolgo več ne teče.

Image

Srce, ki že dolgo ni
dobilo vode, kaj šele
nektarja ljubezni.
Moje srce — suhi list.

Hoče da trpim?
Ali se zgolj ne zaveda,
da dar je več, kot pove
površina? Če mu pogledaš
pod gubavo kožo,
pod igle, ščetine, oklep,
v žilavih tokovih suhe reke
bolečina samote se skriva.
Bolečina, po kateri se
poznava, po kateri si
laskava, v kateri
vedriva

in čakava na dež v puščavi
nejeverna; kot suhi list ne
verjame v lastno življenje,
ampak le trohni, da
omogoči življenje drugim.

Sem to res jaz?
Naj jo spoštujem, ker me
opominja, kaj nočeva biti?
Sva tu, da častiva suho srce
ali da se osvobodiva?

Obrnil sem list,
se spomnil na klic,
uvidel, od kod drevo raste,
zakaj spesni si list
in zakaj ga odvrže.

Image

Ljubezen živi le, dokler
iz sebe življenje rojeva
in mu umirat pusti,
da iz trohnobe še enkrat
rodi se brezmejna.
Obrnil sem list!
Ga upaš še ti?