RASTIMO!

17 Jun

(To pesem sem napisal pred mnogimi leti a se mi prav danes vrti po glavi …)

Hotel sem rasti, pa mi niso dali.
Hotel sem cveteti, pa mi niso dali.
Hotel sem obroditi, pa mi niso dali.
Potem sem srečal sestro po rasti
in jo prijel za roko.
Rasla sva v nebo.
Okoli naju plevel.
Pod nežnima stebloma je bilo
zemlje samo za enega.
V mračnem grmovju je bilo
sonca samo za enega.
V najini krvi je bilo
moči samo za enega.
A srci sta bili za štiri.

Rasla sva skozi grmičevje,
med stebli brez,
med pobočji gričev,
med belimi oblaki,
med iskrivimi zvezdami.

Najinih cvetov je bilo sedem,
sedem sadov, trideset semen.
Zdaj nabirava moči,
da jih vrževa daleč stran.
Naj odrastejo pod svojim soncem,
na svoji zemlji, daleč
od sence najinih vej.

Hoteli bodo rasti, pa jim ne bodo dali.
Hoteli bodo cveteti, pa jim ne bodo dali.
Hoteli bodo obroditi, pa jim ne bodo dali.
Potem bodo srečali brate, sestre po rasti
in se prijeli za roke.
Rasla bo gmota ljubezni –
od zemlje, sonca, krvi za enega
njih sto z milijonskim srcem.

Drobna zrnca bodo morala vsako zase
poiskati brata, sestro po rasti
in ga prijeti za roko.
Rasti skupaj v nebo,
okoli njiju bo plevel.
Pod nežnima stebloma
zemlje samo za enega.
V mračnem grmovju
sonca samo za enega.
V njuni krvi
moči samo za enega.
A srci bosta bili za štiri.

Iz dobrega semena dobro drevo zraste.
A le, če je z vztrajno željo zalivano
in z roko v bratovi, sestrini roki.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: