Zakaj si tukaj?

22 Nov

Danes sem sodeloval na Dnevih radosti v Mariboru . Eno od vprašanj, ki so mi ga postavili je bilo: “Kaj bi svetovali mladim, ki se odločajo o svoji poklicni poti?”

Tukaj je moj odgovor:

Ne bojte se
narediti stvari po svoje.
Prilagajajte se sleherni situaciji,
ki jo prinese življenje,
in potegnite iz nje,
kolikor le morete.

Ne bojte se
lastne nesposobnosti.
Edina potratena priložnost
je priložnost
iz katere se ničesar ne naučite.

Zaupajte!

Povezujte se z ljudmi,
ki nosijo v sebi podobne lastnosti vašim.
Najdite zabavo v učenju,
učite se iz vsake dejavnosti,
ne ločujte dela od srčnih želja.
Ne bojte se uporabiti moč.

Plešite, kadar le lahko!
Nikoli ne zavračajte objema.

Poklicni uspeh brez zadovoljstva
prinaša votlo bogastvo,
zadovoljstvo brez poklicnega uspeha
prinaša pasivno revščino –
poskusite najti ravnotežje med obojim.
Ne iščite poklica na seznamih,
najdite poklicanost v sebi
in ji sledite,
čeprav zanjo ni definicije.

Sledite vodjem,
ki vas cenijo in vrednotijo,
tistim, ki vas ne,
pa to povejte,
in jim brez občutka slabe vesti
obrnite hrbet.

Vedite, da ste veliko vredni
in se ne vdajte prepričanju,
da kar koli morate,
da bi preživeli.
Če delate,  kar vas veseli,
ima teden pet dni več
in vaš obraz petdet gubic manj.

To me je spomnilo, na razmišljanje, ki sem ga zapisal nedavno:

ZAKAJ SI TUKAJ?

Kot je rekel Donald Shimoda,
si tukaj z dvema namenoma:

za ZABAVO in radost
za UČENJE in rast

Ampak o tem ni dvoma.
To iščeš tako ali tako.

Dvom je,
kako to početi in s kom?

Takrat v igro vstopi um.
Preda se družbenim programom
in te zapelje stran
od pravih dejanj
in pravih ljudi.

In tako pride na dan
tvoj največji sovražnik:
strah pred sprejemanjem
STVARNOSTI.

Zakaj?  Zato, ker stvarnost,
ki jo ustvarjaš,
postane neprijetna.

Zdaj si že tako zapleten
v umske konstrukte,
da odgovarjanje na preprosto vprašanje:
“Zakaj sem tukaj?”
terja zapleteno
verbalno gimnastiko,
filozofsko razglabljanje,
in duhovno racionalizacijo
— bodisi tvojo lastno
ali tujo.

Toda v resnici
imaš samo dve izbiri:
Lahko najdeš nekaj, kar te radosti,
in ob čemer rasteš,
ter se osredotočiš na to.

Lahko se radostiš ob vsem, kar počneš,
ter se učiš in rasteš z vsako
svojo izkušnjo.

V raju si takrat,
ko te to dvoje spremlja
hkrati:
Nahajaš in se osredotočaš,
predajaš se in se sproščaš.

In nazadnje:

Tukaj si zato,
da prideš do dna vprašanja
sam.
Življenje je kot film:
če veš, kako se bo film
končal,
ogled ne bo taka
pustolovščina.
Če bi vedel vse o svoji usodi
–zakaj si tu,
kam greš
in s kom–
bi tvoje življenje bilo
program,
tvoja duša pa hrepeni
po pesmi.

Tvoj duh se hrani z nepričakovanim.
Uživaj v tem!

Zato si tukaj …

Advertisements

2 Responses to “Zakaj si tukaj?”

  1. tomaž November 22, 2010 at 8:49 pm #

    ja, tole si pa prav lepo zapisal, Nara, zlasti to na koncu, da duša hrepeni po pesmi.

    • urša November 27, 2010 at 12:54 pm #

      nara, noro lepo si zaokrožil tisto predstavitev. želim si, da bi ti dijaki tole prebrali…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: