Afrika, “kratko ali slatko”

14 Nov

Na črni celini sem. Vedeti moram, da tu angleščina deluje drugače. Na jedilniku v hotelu v Cape Townu med drugim ponujajo otroke (kids). Seveda gre za pomoto, izpuščen je za: (for kids). Na cesti, v kavarnah, v parkih itd. opažam takšne in drugačne napise, kot jih pri nas ne vidim pogosto:

“Pozor! Poglejte pod svoja vozila za pingvine!” (Warning. Please look under your vehicles for penguins!) In če jih ni, poglejte še enkrat, morda se čarobno prikažejo.

“Pozor! Pingvini grizejo! (Warning! Penguins will bite.) Če bi znali še renčati, bi kakšnega nabavil za domov za čuvaja.

HijackingHotspot

“Hot spot za ugrabitve.” (Hi-jacking hot spot.) A tu torej dela internet samo za tiste, ki koga ugrabijo?

“Prehod za leopardje žabe.” (Leopard toad crossing.) Uh! Še sreča, da ni za žabje leoparde!

“Če voziš, ko piješ, si ubijalec!” (If you drink and drive you are a killer!) Če kdaj koga (slučajno) ubijete — saj veste, se zgodi –, morate samo sesti trezni za volan in se peljati, dokler vas ne ustavi policija; takrat jim recite: “Vozim trezen, torej nisem ubijalec.” Rešeno!

SAHeaven

Očistimo Afriko v enem dnevu! … a se hecaš?

V Južno Afriko seveda nisem prišel brat napisov na tablah in jedilnikih. Prišel sem moderirat akademijo za vodje iz Afrike v akciji Očistimo svet 2018. Dogodka so se udeležili predstavniki iz 35 afriških držav. Mnogi so govorili, da česa takšnega na afriškem kontinentu še ni bilo: da se aktivni državljani iz toliko afriških držav združijo in gradijo bratovščino zavoljo reševanja perečega okoljskega problema, ki ga predstavljajo odpadki. Kot je po konferenci napisal Peace iz Malavija: “Prišli smo kot delegati, odšli smo kot družina.”

Continue reading

Advertisements

I grow my own shoes – if only to climb Table Mountain

9 Nov

In superhero movies you can see guys who grow their own wings or extra arms and legs. Well, I only grow my own shoes. This surely doesn’t qualify me for a super hero, but I must say it is damn handy — or feety — if such a word even exists.

20171109TableMountain02

Today I climbed the Table Mountain in Cape Town. I decided not to take the easiest route, but rather went up the Indian Venster trail. Half way up I overtook a 85 year old man. He was alone like me. He said he climbs the mountain every week. Apart from him, there was nobody. Just me, the mountain and peace.

20171109TableMountain03

The top was misty and quite chilly. I circulated the “table” area and headed down the “most boring” route (as the old man described it). As I ran down many people commented in various languages: “Look, he is barefoot!”

20171109TableMountain07

Continue reading

Moj učitelj drek

19 Oct

Danes sem se ukvarjal z drekom. Dopoldne in zvečer z mentalno in čustveno diarejo v odnosu z ohologi, sredi dneva pa s povsem konkretnimi kakci — pravo olajšanje!

Kot fekolog si rad privoščim kakademske drekodivščine.

20171019_Drek04

kup dobro skompostiranih kakcev za zadovoljnim fekologom

Nekoč sem slišal zgodbico o nadutežu, ki je bil prepričan, da ogromno ve, zato je menil, da ga mora za učenca sprejeti največji mojster, za katerega je slišal. Mojster mu je dal za preizkus nalogo, da najde nekoga, ki je v vsem slabši od njega.

Nadutež je stopil do prvega človeka na ulici, prepričan, da bo ta tisti, ki ga bo lahko peljal k mojstru. Toda kmalu je spoznal, da zna ta človek dobro lončariti. Naslednji je bil vešč v plesu, ženica je kvačkala, otrok je bil neverjeten plezalec. Nikogar ni našel, ki bi bil v vsem slabši kot on! Nazadnje je šel do živali in tudi tam naletel na razočaranje. Ena je bila hitrejša, druga je letela, tretja je zmogla jesti le travo … Celo črvi v iztrebkih so predelovali kakce v prst!

Ko se je vrnil k mojstru, je priznal, da si ne zasluži biti njegov učenec, saj so še črvi v kakcih boljši od njega. Takrat ga je mojster poklical nazaj, rekoč: “Čakaj, čakaj! Zdaj te pa sprejmem!”

Oholog je postal fekolog.

Continue reading

40 milijard čevljev …

3 Oct

… proizvede industrija obutve vsako leto. To seveda pomeni, da prav toliko čevljev letno konča v košu za smeti. Pardon, vsi čevlji ne končajo v košu za smeti! Mnogi končajo v jarkih ob cesti, v rekah in morjih.

Ta kratek video prikazuje čiščenje 1 m2 obale nekje v JV Aziji:

Če si ga ogledate, boste videli, da so na 1 m2 našli 115 sandal (japonk). Vse jih je naplavil ocean. Če jih je toliko na 1 m2, koliko jih je potem na tisočih kvadratnih kilometrov svetovnih plaž?

Kolega Roman Peter, pobudnik projekta Trash Hero, govori o tisočih in tisočih kosov obutve, ki jih oceani nenehno naplavljajo na obale. Nič čudnega — 40 milijard čevljev pomeni vsaj 200.000 ton letno. In če jih le 10% uide v oceane, je že to ogromno.

Ko sem po spletu brskal za viri o shoe waste oz. odpadkih zavoljo čevljev, sem o količinah odpadkov čevljarske industrije našel nekaj zanimivih študij, poleg tega pa sem naletel predvsem na hvaljenja proizvajalcev obutve, kako prispevajo k globalni ekologiji, saj so začeli izdelovati čevlje, ki jih je možno bolje reciklirati, zato bodo manj smetili.

ShoePile

Le v družbi, kjer je hudo svinjanje standard, je možno prodati malo manj svinjanja kot ekološko prakso.

Continue reading

Slišal sem opico …

13 Sep

Slišal sem opico! In še eno! Videl sem samo rep…

Tako je v džungli Bornea. Slišati je vse živo, da bi videl kakšno žival, pa sem moral stati pri miru in čakati, da se kakšno bitje prikaže in mi podari kanček radovednosti ter potem spet izgine v neprehodno goščavo. (Neprehodno le za nas.)

Pot je vzdrževana, saj smo v nacionalnem parku. Vzdrževana ne pomeni tlakovana. Le zaraščena ni. Shojena pot vijuga levo desno, gor in dol, včasih položno, včasih strmo. Kadar gre strmo, je treba hoditi zelo pozorno, saj so hudourniki sprali prst s korenin, enih tanjših, drugih debelejših. Oblikujejo nenakomerno mrežo, ki prav čaka, da prestreže neroden korak in ujame nepripravljen gleženj v svoj primež. Kjer ne gre drugače, so namestili improvizirano lestev, ki po slovenskih standardih nikoli ne bi dobila “uporabnega dovoljenja”.

K sreči kot bosonogec zelo dobro berem teren pred seboj in stopam spretno, hitro in zelo tiho. Dohitim dva pohodhika, zaznata me šele, ko sem jima tik za hrbtom. Obrneta se in se zdrzneta … Neobrit bosonogi divjak brez majice se jima nasmehne in gladko zdrsne mimo njiju kot drsalec po vodi. Korenin niti ne čuti več.

PotopisBrezFotk

Preseneti me je, koliko je v gozdu mesojedih rastlin! Čašice raznih oblik s privzdinjenim pokrovčkom čakajo na plen — ene na tleh, druge malo višje, tretje povsem na krošnjah visijo s končkov listov na tanki močni nitki.

Continue reading

Basen o razpočenem žabcu Janezu

26 Aug

Žabec Janez je nekega dne prišel z velikega jezera na obisk k žabcu Jaki, ki je živel v prav majhni mlaki. Žabec Janez se je bahal, da živi v velikem jezeru in da se celo seli na ocean, a žabec Jaka si tega ni mogel niti predstavljati. Spraševal in spraševal je, kako veliko je to jezero, kako velik je ocean. Žabec Janez je napihnil trebuh, kolikor je lahko, da bi pokazal, a Jaki še vedno ni bilo jasno. Janez se je napihoval še in še in še … ter se nazadnje razpočil.

sharerobotic

Ob tej zgodbi ne želim načeti moraliziranja o nadutosti. Bolj me zanimajo vsi možni primeri, ko se kakšna (nerodna) inflacija besed konča v nesporazumih in nerazumljenosti ali celo globokih obtožbah in sporih ter nazadnje v razblinjenih sanjah za vse vpletene. Zanima me tudi, kakšne so dolgoročne posledice zanikanih visokoletečih obljub, prelomljenih svetih zavez in vzvišene samopravičnosti. Naj gre za zakonsko zvezo, podjetniško partnerstvo, politično zavezništvo ali kak drug odnos, v glavni vlogi postavljam žabca Janeza in žabca Jako, vi pa sami presodite, ali vas njuna zgodba nagovori ali ne.

V Sloveniji (pa tudi marsikje drugje v relativno majhnih kulturnih okoljih) je pač tako, da moramo znati govoriti tudi druge jezike in ne le svojega, da bi nas razumelo dovolj ljudi. Pogosteje kot drugi moramo dvigniti glas, da sploh pritegnemo pozornost. Malone obsojeni smo na napihovanje, da bi bili slišani. A biti slišan še ne pomeni biti uslišan in razumljen, viden in sprejet. S tem praktično pristanemo na pol poti do cilja in navadno se s tem tudi zadovoljimo, saj je vrabec v roki boljši kot golob na strehi, kajne? Ne vem, ali je to dobro ali ne, a zdi se mi, da pri nas preprosto tako je.

Žabec Janez, da bi dosegel svoje cilje, začne komunicirati s svetom polnih ust samohvale (in z jato golobov v propagandnem sporočilu — vrabci so seveda cenzorirani). Videti je, da o njegovih dobrih namerah preprosto ne more biti dvoma. Kdor ga pozna, sicer ve, da ima predvsem izjemen oddelek za propagando (in za skrivanje neprijetnih informacij – čivkanja teh prekletih vrabcev!), kdor ga ne pozna, zlahka zaupa njegovi sladkobesednosti (in mu nasede). Žabec Janez zaničuje druge, če se ne strinjajo z njim. Zahteva strinjanje, če ne … »/#&$;>*! Pred močnimi klečeplazi, da bi ga podprli in da bi pokazal, da ceni njihovo podporo, ali pa je ravno prav korekten, da dobi podporo, ki jo potrebuje. Ko dobi, kar je hotel, se zanje ne zmeni več, zlasti, če mu obrnejo hrbet. Ne sprašuje se, ali je to upravičeno ali ne in ne odgovarja več za to, kar jim je obljubljal. Če se mu drznejo postaviti po robu, jim postreže peklensko zmedo, polno groženj in pritiskov. Continue reading

Tržno naravnana permakultura

15 Aug

Obisk permakulturnega posestva Ridgedale na Švedskem, ki ga je ustanovil Richard Perkins, se je izkazal za zadetek v polno! Richard se ne šali! Permakultura zanj ni romantika, ampak praktično orodje za učinkovito poslovanje na majhni kmetiji in dobro življenje od nje. Kako mu uspeva?

Richard pove, kako je nekoč delal v klasični pridelavi in prodaji zelenjave. Bilo je grozno! Ogromno dela za malo denarja. Nekaj je bilo treba spremeniti. Danes pravi, da je kmetijstvo, če se ga pravilno lotimo, najdonosnejši in najplemenitejši poklic – posebej zelenjadarstvo. Mar se šali? Medtem ko drugi pravijo: čemu bi se mučil z zelenjavo, Richard pravi, da je prav zelenjava tisto, kar se najbolj izplača.

Standardizacija, standardizacija, standardizacija!

Velik poudarek daje standardizaciji. Učiti se je vredno od ZDA, kjer je tržno vrtnarjenje najbolj razvito in kjer so vsa orodja prilagojena temu standardu. Vse grede so široke 75 cm (30 inčev) in poljubno dolge, vse jih obdeluje ročno s preprostimi orodji, zlasti z:

  • globinskim rahljačem (velike globoke vile)
  • lahkim valjarjem in »vrstičkarjem«, ki potlači samo vrhnjo plast
  • šestvrstičnim avtomatskim sejalnikom
  • aparatom za hitro pobiranje solate berivke

maxresdefault

Continue reading