Do dna

5 Dec

V požaru vdihnem
hladno sapo,
s fatamorgano
žejo potešim.
Vino v grlu,
moja treznost,
megla me
razjasni.

Skelenje srca
kupčka orehe,
decembrska zarja
komarje prebuja.
“Jei!” pravi
bohotna neznanka,
ko lepi konfete
na jastoga.

RobertLStevensonCardsQuote

Iztegnil sem se nad svod,
koža, invertni obok ne-besni.
Nehal sem, nehal tlačiti
duše brez sreče v meseni čas.

S pticami s Pece
še nisem govoril,
pajki iz kota
lajajo.
Strogi natakar
meša pamflete,
zgraža se nad
Jugoslavijo.

v ledu izdihnem
žgočo bit,
nasiti me kamen
pokravjeni.
Jezdim, jezdim
sončen dan,
s klanjem smo dušno
podhranjeni.

Strtega vrata
sklanjam se
k skaljeni
svečanosti
dna.

2 studenec

Agro-kulinarični nudizem

28 Oct

Najboljši čas za sončenje je hladna polovica leta. Danes je bil eden tistih čudovitih dni s temperaturo malce nad 15 C, ko se je božansko razgaliti in izpostaviti kožo blagim jesenskim sončnih žarkom. Gol sem več ur čistil okolico vrta, sekljal vejevje in potem, sede na najbolj sončni točki, olupil krompir, česen in čebulo, narezal muškatno bučo … in še malo posedel kar tako.

Zanimivo, da je marsikomu nerodno že ob branju o goloti. Kakor jim je nerodno že ob pomisli, da bi jih nekdo videl med opravljanjem velike potrebe, ali bog ne daj, med masturbiranjem ali spolnim odnosom. Vsi mi delamo take in drugačne stvari za zaprtimi vrati, ko smo povsem sami (ali kvečjemu z intimnim partnerjem), vsi imamo majhne in velike skrivnosti. Ni je hujše zadrege, kot če nas kdo pri njih zaloti.

Tudi sam sem bil, medtem ko sem gol delal na vrtu, čuječ. Ne zato, ker bi mi bilo nerodno, če bi me drugi videli, ampak zato, ker bi bilo nerodno njim. Ko druge zalotimo pri “nespodobnem” vedenju, je nam nerodno prav toliko kot njim, včasih še bolj. Nekaterim ni le nerodno, začnejo se zgražati, jeziti, postanejo agresivni in nasilni. Celo do človeka, ki na svojem lastnem vrtu, povsem sam, daleč od sveta, opravlja vsakdanja opravila – brez oblačil.

42_narapozira_th

Dobro vem, kako močna je kultura in kako težko (ali celo nemogoče) jo je spreminjati z razumom. A ne morem si kaj, da ne dvomim o njej in se sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi vsi skupaj podvomili o njej.

Continue reading

ŽIVLJENJE KOT OBRED

11 Oct

V hladni polovici leta sem prav navezan na kurjenje! Peč na drva je vrhunska tehnologija, ki omogoča udobje bivanja in obenem zvezuje človeka z neposrednim življenjskim okoljem, saj je drva treba tudi pripraviti in misliti nanje vse leto. Poleti nisem miren, dokler ni pred domom zadostna zaloga drv za zimo. Veselim se prihoda v hladno prikolico in zlaganja drv v majhno peč – in potem prijetne toplote! Grejem le 6 m2 prostora, ne potrebujem več, tri polena so dovolj, da pravkar sedim skoraj nag pri 26 stopinjah in tole tipkam. Sodobna družba je tako razkošna, da sam zase potrebujem zelo malo – kamrico za spanje, ogenj za toplino, nekaj za pod zob in nekaj vesele družbe. Kaj pa še človek potrebuje? Vse ostalo dobim tam zunaj v naši  ne razkošni, ampak kar potratni civilizaciji.

151003_drvaprikolicath

Včeraj popoldne sem stopil do trgovine in kupil par malenkosti. Opazoval sem zelenjavo in je že skoraj nekaj dodal v košarico, a sem se brž opomnil, da se doma na vrtu vendarle še kaj najde. Tam se sicer moram potruditi. Traja, da kaj naberem, ampak dejstvo je, da zelenjava je! Ne le, da je, vrhunska je! Res je trajalo, da sem po prihodu domov nabral paradižnike češnjevce, rukolo, tolščak, baziliko, origano, peteršilj, bučke, belo metliko, mlado čebulo, blitvo, istrsko zelje, ampak nabralo se je dovolj za dva obroka – današnjo večerjo in jutrišnje kosilo. S kuskusom ter malo sezama in sira je bil božanski obrok pripravljen en-dva-tri. Hvaležen sem si bil, da v trgovini nisem podlegel lenobi. Zdaj sem res prijetno sit in lahkotnih misli. Continue reading

Slovenija: navodila za uporabo – opis

6 Oct

V knjigi Slovenija: navodila za uporabo Nara Petrovič v svojem značilnem slogu razgalja tisto, kar globoko v drobovju že vemo, pa raje ne bi. Ob to postavlja vrsto znanj, ki jih ne poznamo, pa bi bilo dobro, če bi jih.

Knjiga bralca sooči s korenskim vzrokom, zakaj se družba tako težko spreminja: z zasidranostjo v samoreferenčnost. To je zaverovanost v svoj prav in dokazovanje tega prav s to isto zaverovanostjo. Sveto pismo je resnično, ker tako pravi Sveto pismo, moja stranka je najboljša, ker je to moja stranka – in vse variacije tovrstnega razmišljanja.

Samoreferenčnost ni problem sama po sebi, problem je, če nismo zmožni vsaj malo izstopiti iz nje in oblikovati skupno referenčno polje. Tu se začne sodelovanje in sooblikovanje nečesa večjega, kot smo mi sami, večjega od naših idej o tem, kakšen naj bi bil svet. Knjiga bralce poziva, da del energije vložijo v presečišče možnosti, kjer se križajo polja; na teh presečiščih se rojeva družba prihodnosti.

01_Cheers

Novo se rojeva … Na zdravje!

Danes je v družbi preveč pikolovskega brožanja po preteklosti, impotentnega kritiziranja sedanjosti in sanjarjenja o neuresničljivi prihodnosti. Kar potrebujemo, je osredotočanje na pas, kjer so spremembe sploh možne. Začetek je sila preprost: optimiziranje izpolnjevanja osnovnih življenjskih potreb. Osnova sreče je: čim boljši zrak, čim boljša voda, hrana, spanec, varnost, toplina, zdravje, medčloveški odnosi. Kakovost na tej elementarni ravni je temelj osebne izpolnjenosti in integritete ter zadovoljstva na vseh drugih ravneh bivanja, kot so delo, umetnost, znanost, razvedrilo itd.

Politika se je pozabila ukvarjati s temi temeljnimi zadevami. Nič čudnega, da so ljudje odtujeni od nje in jo doživljajo kot hermetično. Toda politika je v resnici preprosto urejanje skupnega življenja. Življenje si lahko urejamo sami, lahko pa nam ga drugi. Če si ne izberemo prvega, se nam bo neizogibno zgodilo drugo.

Izmuzljivci si z nespoštovanjem mej pridobijo prednost in se dokopljejo do večje moči, kot jo imajo ostali. Zavladali bi svetu, če se ne bi nekdo na kopičenjem moči odzval z ekvivalentno močjo in ji zmogel parirati. Boji moči družbo izčrpavajo, zato vsaka razvita družba formalizira omejevanje zlorabe moči. Ena najvišjih moči v družbi je nadzor nad temi vzvodi.

Slide10

Da bi zmogli preseči samoreferenčnost, prevzeti odločanje v svoje roke in odgovorno uporabljati moč, potrebujemo visoko duhovno zrelost ter ogromno znanja in veščin, ki jih ne najdemo v standardnih učnih načrtih. Knjiga Slovenija: navodila za uporabo je poskus vsaj malo zapolniti to vrzel. Namenjena je Slovenkam in Slovencem, ki so pripravljeni objeti spremembe in tudi sami prispevati k njim.

Najpomembnejša od vsega je zgodba, ki si jo pripovedujemo o sebi. Boljša zgodba pomeni boljšo družbo in boljše ljudi. Spremenite zgodbo in spremenili ste družbo. Tako preprosto je v resnici vse skupaj. In vendar na samem koncu ni vprašanje, kako spremeniti svet, vprašanje je: čemu ga spremeniti.

Zgodba je močnejša od vsakega orožja. Pripovedovalci zgodb so, bolj kot bojevniki, vplivali na to, kako smo se razvijali kot rasa.
– Jeff Gomez

Assisting GEN at Degrowth conference

12 Sep

Degrowth is a “bomb word” used to inspire in-depth debates on whether infinite growth in a finite world is desirable or even possible. A vibrant and dynamic network developed around this term, bringing together academics, activists, environmentalists and  social (r)evolutionaries, as well as global movements and organisations they belong to.

Degrowth conference in Budapest was the 5th such biannual conference since the first one organised in Paris in 2008. The goal of the conferences is to question unlimited growth, in understanding the challenges faced by society and to implement dialogues about solutions on different levels.

Around hundred degrowth-related events (panels, participatory discussions, practical workshops, exhibitions, artistic performances, concerts and parties) demonstrated the latest research and promoted cooperation in the development of scientific and political proposals, facilitation of networking and the flow of ideas between various actors working on degrowth, especially in academia.

SONY DSC

In the last 15 years Degrowth and GEN have occasionally come in touch and cooperated. During the 4th International Degrowth  Conference in Leipzig 2014 GEN was already represented with two representational stands, including a cozily furnished outdoor pavilion with a huge flatscreen TV showing pictures from the ecovillage life and the freshly made GEN presentation movie. This year some volunteers organised again a stand presenting the newest GEN publications including the GEN playing cards and prepared a particular interactive and well visited workshop.

It was clear that GEN fits into the conference when right at the outset the very first panellist went into etymology of the word ‘community’. Then Degrowth was presented as a young, rapidly growing community; the entire second panel was dedicated to the word semi-periphery – the political sphere between core and periphery. This was just an introduction to an array of complex sociopolitical jargon which permeated the majority of panels and talks, such as:
Continue reading

Zrno brez zrna pameti

7 Aug

Drobijo nas valovi in vetrovi,
vse sipine v puščavi smo,
vse plaže Atlantika.
Ležim tam, zrno med zrni,
poslušam vznesenost peskovnika:
“Oh, zrno izvorno,
hvala, da seme si našega
svetišča peščenega!
Slava ti,
o, prerok vseh zrn!”

DSC00908

Ponosna peščena zrna
oznanjajo v večnost
svojo izjemnost,
ker otroci so
vzroka izvornega.
Verujejo, da pesek je
sam sebi vzrok in gibalo.
Verujejo, da zrna imajo
moč spremeniti puščavo.
Verujejo, da vera daje
jim moč in vezavo.

Sunset

Neurje prihaja!
Zrna molijo k preroku,
naj jih ne kaznuje
z gnevom razdejanja.
Neurje prihaja,
veter zrna premetava
kot tisočkrat doslej.
Spira jih dež, nosi
jih orkan v nebo.
Še sreča, da zrna so
slepa. Ne vidijo.

PREPROSTO SKUPAJ!

9 Jul

“Če bi nas odplaknilo na samotni otok, ne bi vedeli niti, kako pojesti drug drugega,” je Rob Hopkins razmišljal o kronični nesposobnosti sodobnega človeka (v dokumentarcu Demain – Jutri). Sposobni ljudje drugače vzpostavljajo odnose z drugimi sposobnimi ljudmi kot nesposobni z nesposobnimi. In v sedanji družbi smo v stanju kronične nesposobnosti.

Brez trgovin si ne bi znali priskrbeti hrane, si narediti oblačil, zgraditi doma, narediti ali popraviti orodja … Vse gradimo na monetarni ekonomiji, ki je niti ne razumemo niti ne obvladujemo …

Toda obstajajo ljudje, ki si upajo delovati drugače in se učijo naprednih oblik sodelovanja. V San Sebastianu v Baskiji sem se v zadnjem tednu junija 2016 udeležil konference Art of Collaboration, na kateri smo izmenjevali znanja o sodelovanju.

Predaval sem o akciji Očistimo svet 2018, na 3-urni delavnici podajal navodila, kako presegati osebne in skupinske omejitve, delil navdih na podlagi dosežkov Mreže za preporod Istre.

Udeležil sem se delavnice o Sociokraciji 3.0, se z izvedenimi fasilitatorji (oz. moderatorji) poglabljal v vprašanje dosega in funkcije fasilitiranja v današnji družbi, klepetal o vzpostavljanju razumne, humane družbe …

13575963_1403512339664070_6619418323000286415_o

Continue reading