Remember, love, my intentions are pure

13 Dec

“It isn’t sad,” a poet had said,
“that she doesn’t remember me,
it is sad that I remember her.”

Memory blesses and curses …
for a while, and then it fades away,
unless it is anchored in fear,
colored by infatuation, twisted.

Innocent, sweet memory stays only
as knowing what you love, so you
could recognize it next time you
meet it, no matter what cloak
it wears, what flesh, what tears.

Intentions.jpg

Continue reading

Advertisements

KAKO GLOBOKO V LJUBEZEN SI UPATE?

23 Nov

V zvezah se pogosteje zataknemo v plitvinah kot v globinah. Globoki odnosi so svobodni, v njih se je nemogoče zatakniti. A globine nas je groza. Obtičimo v najstniški zaljubljenosti v poster nekega zvezdnika ali v tam nek profil na Facebooku ali v idealizirano podobo partnerja, kakršen je nekoč bil. Zagriženi v grenkobo se sprašujemo, kam neki se je skrila sladkost ljubezni.

Ko se zgodi #me too in medijska gonja nad slavnimi moškimi zavoljo “zlorabe” žensk si rečem: Kako obsceno! Kdo ve, kakšne vse okoliščine so bile povod za ta dejanja? Kdo zmore vse skupaj povsem jasno razbrati, presoditi in se ustrezno odzvati?

Noro je obsoditi človeka za nekaj, kar je storil nekoč davno, ne da bi temeljito proučili, kdo je on zdaj. Ljudje se spreminjamo, zorimo. Večina nas danes ne bi ponovila dejanj, ki smo jih iz poleta in samopotrjevanja zagrešili v mladosti. Vsak posamični primer terja posebno obravnavo. Prav zato nerad uporabljam izraza “storilec” in “žrtev”, kajti vlogi nikoli nista natančno razločeni.

Seronje

Zdravilo za vse skupaj – tako za žrtve kot za storilce – je ljubezen. Ne sentimentalno zaščitništvo, ampak jasno zaznavanje in ustrezno odzivanje. Vedno je treba postaviti mejo na najprimernejšo možno točko. To pomeni, da enkrat kroničnega izprijenca odločno stisnemo za vrat, drugič ostro obravnavamo jokavo lažljivko, tretjič blagemu spolnemu odvisniku ponudimo zdravljenje, četrtič preprosto objamemo ljubečega odraslega človeka, najsi so njegovi davni grehi še tako skrajni – ne zato, ker se kesa in je poln krivde, ampak zato, ker je radosten in poln zavedanja.

Večina razvije krepost šele takrat, ko se je sposobna učiti iz lastnih grehov.

Continue reading

Afrika, “kratko ali slatko”

14 Nov

Na črni celini sem. Vedeti moram, da tu angleščina deluje drugače. Na jedilniku v hotelu v Cape Townu med drugim ponujajo otroke (kids). Seveda gre za pomoto, izpuščen je za: (for kids). Na cesti, v kavarnah, v parkih itd. opažam takšne in drugačne napise, kot jih pri nas ne vidim pogosto:

“Pozor! Poglejte pod svoja vozila za pingvine!” (Warning. Please look under your vehicles for penguins!) In če jih ni, poglejte še enkrat, morda se čarobno prikažejo.

“Pozor! Pingvini grizejo! (Warning! Penguins will bite.) Če bi znali še renčati, bi kakšnega nabavil za domov za čuvaja.

HijackingHotspot

“Hot spot za ugrabitve.” (Hi-jacking hot spot.) A tu torej dela internet samo za tiste, ki koga ugrabijo?

“Prehod za leopardje žabe.” (Leopard toad crossing.) Uh! Še sreča, da ni za žabje leoparde!

“Če voziš, ko piješ, si ubijalec!” (If you drink and drive you are a killer!) Če kdaj koga (slučajno) ubijete — saj veste, se zgodi –, morate samo sesti trezni za volan in se peljati, dokler vas ne ustavi policija; takrat jim recite: “Vozim trezen, torej nisem ubijalec.” Rešeno!

SAHeaven

Očistimo Afriko v enem dnevu! … a se hecaš?

V Južno Afriko seveda nisem prišel brat napisov na tablah in jedilnikih. Prišel sem moderirat akademijo za vodje iz Afrike v akciji Očistimo svet 2018. Dogodka so se udeležili predstavniki iz 35 afriških držav. Mnogi so govorili, da česa takšnega na afriškem kontinentu še ni bilo: da se aktivni državljani iz toliko afriških držav združijo in gradijo bratovščino zavoljo reševanja perečega okoljskega problema, ki ga predstavljajo odpadki. Kot je po konferenci napisal Peace iz Malavija: “Prišli smo kot delegati, odšli smo kot družina.”

Continue reading

I grow my own shoes – if only to climb Table Mountain

9 Nov

In superhero movies you can see guys who grow their own wings or extra arms and legs. Well, I only grow my own shoes. This surely doesn’t qualify me for a super hero, but I must say it is damn handy — or feety — if such a word even exists.

20171109TableMountain02

Today I climbed the Table Mountain in Cape Town. I decided not to take the easiest route, but rather went up the Indian Venster trail. Half way up I overtook a 85 year old man. He was alone like me. He said he climbs the mountain every week. Apart from him, there was nobody. Just me, the mountain and peace.

20171109TableMountain03

The top was misty and quite chilly. I circulated the “table” area and headed down the “most boring” route (as the old man described it). As I ran down many people commented in various languages: “Look, he is barefoot!”

20171109TableMountain07

Continue reading

Moj učitelj drek

19 Oct

Danes sem se ukvarjal z drekom. Dopoldne in zvečer z mentalno in čustveno diarejo v odnosu z ohologi, sredi dneva pa s povsem konkretnimi kakci — pravo olajšanje!

Kot fekolog si rad privoščim kakademske drekodivščine.

20171019_Drek04

kup dobro skompostiranih kakcev za zadovoljnim fekologom

Nekoč sem slišal zgodbico o nadutežu, ki je bil prepričan, da ogromno ve, zato je menil, da ga mora za učenca sprejeti največji mojster, za katerega je slišal. Mojster mu je dal za preizkus nalogo, da najde nekoga, ki je v vsem slabši od njega.

Nadutež je stopil do prvega človeka na ulici, prepričan, da bo ta tisti, ki ga bo lahko peljal k mojstru. Toda kmalu je spoznal, da zna ta človek dobro lončariti. Naslednji je bil vešč v plesu, ženica je kvačkala, otrok je bil neverjeten plezalec. Nikogar ni našel, ki bi bil v vsem slabši kot on! Nazadnje je šel do živali in tudi tam naletel na razočaranje. Ena je bila hitrejša, druga je letela, tretja je zmogla jesti le travo … Celo črvi v iztrebkih so predelovali kakce v prst!

Ko se je vrnil k mojstru, je priznal, da si ne zasluži biti njegov učenec, saj so še črvi v kakcih boljši od njega. Takrat ga je mojster poklical nazaj, rekoč: “Čakaj, čakaj! Zdaj te pa sprejmem!”

Oholog je postal fekolog.

Continue reading

40 milijard čevljev …

3 Oct

… proizvede industrija obutve vsako leto. To seveda pomeni, da prav toliko čevljev letno konča v košu za smeti. Pardon, vsi čevlji ne končajo v košu za smeti! Mnogi končajo v jarkih ob cesti, v rekah in morjih.

Ta kratek video prikazuje čiščenje 1 m2 obale nekje v JV Aziji:

Če si ga ogledate, boste videli, da so na 1 m2 našli 115 sandal (japonk). Vse jih je naplavil ocean. Če jih je toliko na 1 m2, koliko jih je potem na tisočih kvadratnih kilometrov svetovnih plaž?

Kolega Roman Peter, pobudnik projekta Trash Hero, govori o tisočih in tisočih kosov obutve, ki jih oceani nenehno naplavljajo na obale. Nič čudnega — 40 milijard čevljev pomeni vsaj 200.000 ton letno. In če jih le 10% uide v oceane, je že to ogromno.

Ko sem po spletu brskal za viri o shoe waste oz. odpadkih zavoljo čevljev, sem o količinah odpadkov čevljarske industrije našel nekaj zanimivih študij, poleg tega pa sem naletel predvsem na hvaljenja proizvajalcev obutve, kako prispevajo k globalni ekologiji, saj so začeli izdelovati čevlje, ki jih je možno bolje reciklirati, zato bodo manj smetili.

ShoePile

Le v družbi, kjer je hudo svinjanje standard, je možno prodati malo manj svinjanja kot ekološko prakso.

Continue reading

Slišal sem opico …

13 Sep

Slišal sem opico! In še eno! Videl sem samo rep…

Tako je v džungli Bornea. Slišati je vse živo, da bi videl kakšno žival, pa sem moral stati pri miru in čakati, da se kakšno bitje prikaže in mi podari kanček radovednosti ter potem spet izgine v neprehodno goščavo. (Neprehodno le za nas.)

Pot je vzdrževana, saj smo v nacionalnem parku. Vzdrževana ne pomeni tlakovana. Le zaraščena ni. Shojena pot vijuga levo desno, gor in dol, včasih položno, včasih strmo. Kadar gre strmo, je treba hoditi zelo pozorno, saj so hudourniki sprali prst s korenin, enih tanjših, drugih debelejših. Oblikujejo nenakomerno mrežo, ki prav čaka, da prestreže neroden korak in ujame nepripravljen gleženj v svoj primež. Kjer ne gre drugače, so namestili improvizirano lestev, ki po slovenskih standardih nikoli ne bi dobila “uporabnega dovoljenja”.

K sreči kot bosonogec zelo dobro berem teren pred seboj in stopam spretno, hitro in zelo tiho. Dohitim dva pohodhika, zaznata me šele, ko sem jima tik za hrbtom. Obrneta se in se zdrzneta … Neobrit bosonogi divjak brez majice se jima nasmehne in gladko zdrsne mimo njiju kot drsalec po vodi. Korenin niti ne čuti več.

PotopisBrezFotk

Preseneti me je, koliko je v gozdu mesojedih rastlin! Čašice raznih oblik s privzdinjenim pokrovčkom čakajo na plen — ene na tleh, druge malo višje, tretje povsem na krošnjah visijo s končkov listov na tanki močni nitki.

Continue reading